Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije
S sklepno prireditvijo v ljubljanskem BTC-ju se je končal letošnji vseslovenski program Varno na kolesu, ki osnovnošolce seznanja s prometnimi pravili in krepi varnost naših najmlajših kolesarjev. Letos je v projektu sodelovalo več kot 100 osnovnih šol in več kot 3700 otrok z vse Slovenije, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade.
Kolo je zagotovo eno od najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, saj jim hkrati pomeni igralo in prevozno sredstvo, je pa tudi prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam. Tudi kolesarski izpit je prvi izpit, ki ga lahko opravi otrok, je prvi pravi dokument, ki otroku daje določeno samostojnost, pravico, da gre sam na cesto ter hkrati odgovornost za varno sodelovanje v prometu. Vzgoja se torej začne pri otrocih in če na tem področju kot starši oziroma skrbniki ne zamudimo, smo naredili veliko dobrega za varnost v cestnem prometu, pravi Matjaž Leskovar s sektorja prometne policije.
Opažamo, da se otroci praviloma držijo pravil – občasno prihaja do kakšne vožnje vštric in brez čelade, načeloma pa se otroci držijo. Problem pa so odrasli, starši, skrbniki, ki otroke pogosto silijo v prekrške – to je nevarno, saj se potem izniči ves trud in znanje, ki ga otroci prek teh projektov dobijo, naučimo pa jih nekaj, kar ni prav, kar je prekršek in ogroža njihovo varnost na cesti. Morda velja kakšna vzgoja oziroma projekt tudi za starše. Treba jih je seznaniti, da spoštovanje prometnih pravil ni kar nekaj, ampak da so pravila nujno potrebna za normalno funkcioniranje v prometu. Otroci pa se morajo naučiti tudi strpnosti – moramo biti strpni drug do drugega v prometu, saj bomo na tak način vsi zmagali.
Projekt Varno na kolesu je namenjen učenkam in učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit (torej 4. ali 5. razred), z aktivnostmi pa spodbuja tudi vse druge osnovnošolce k varni udeležbi kolesarjev v prometu. Sodelujejo lahko vse osnovne šole, pogoj je le izpolnjena prijavnica za sodelovanje. Pred šestimi leti se je prijavilo 20 osnovnih šol, letos pa kar 104, projekt torej raste, šole prepoznavajo njegovo dodano vrednost tistemu rednemu programu za kolesarski izpit. Projekt je sicer zajemal tudi 6 regijskih srečanj, na katerih so razglasili 12 šol finalistk, ki so se potegovale za naziv “vseslovenskega zmagovalca programa Varno na kolesu” za letošnje šolsko leto, najboljše tri šole pa so prejele tudi denarne nagrade. Več o tem, kaj natanko so morali učenci in njihovi mentorji postoriti in kako so potem izbrali najboljše šole, pa Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu.
Letos sta bili dve osnovni nalogi, v katerih so učenci najprej opazovali promet in opozarjali na morebitne nevarne točke oziroma nepravilnosti in tudi opozorili svete za preventivo na lokalni ravni. V drugem sklopu pa je bil fokus na prometnih pravilih, izdelovali so različne didaktične pripomočke, ki jim pomagajo pri osvajanju prometnega znanja. Šola izdelek pošlje na sedež naše družbe, strokovna komisija ga pregleda in na osnovi tega smo dobili regijske finaliste in zdaj tudi vseslovenske zmagovalce tega programa.
Seveda je glavni cilj projekta ta, da se mu pridruži čim več šol oziroma učencev, ki s tem osvajajo prometna znanja, tako da poudarek prav gotovo ni v ospredju tekmovalnost, sicer pa so prva tri mesta osvojile šole z različnih koncev Slovenije – tretja je bila OŠ Prestranek, občina Postojna, drugi so bili učence OŠ Bršljin iz Novega mesta, letošnji zmagovalci pa so učenci OŠ Sveti Tomaž iz istoimenske občine. Njihova mentorica Zvonka Lalič je dejala, da sodelujejo že tretje leto, doslej so bili dvakrat četrti, letos pa jim je uspelo zmagati. Sodelovalo je vseh 16 učencev petega razreda, z denarjem, ki so ga prejeli, pa bodo sofinancirali šolo v naravi.
V prvem sklopu smo morali poiskati kritične točke na poti s kolesom do šole. Potem je šel učitelj z njimi na teren, učenci so povedali, kje so težave, učitelj je kritične točke posnel in potem smo to prikazali v projektu, komisija pa si je kritične točke ogledala. Z nami vseskozi sodeluje tudi predstavnik z občine, vsako leto pride v razred in pove marsikaj zanimivega, česar učenci še ne vedo in jih opozori na kritične točke. Z občino res sodelujemo vzorno.
Podelitvi nagrad so sledile še kolesarske aktivnosti, kjer so mladi kolesarji utrdili svoje prometno znanje in spretnosti na kolesu
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Neveljaven email naslov