Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!
Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.
Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.
V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.
V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.
Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.
Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.
Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti
Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.
Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.
Kitajske oblasti so v velemestu Chengdu odpravile karanteno za zajezitev epidemije koronavirusa, zaradi katere so bile več kot dva tedna zaprte šole in moteno delovanje gospodarstva, prebivalci pa so morali ostati doma. Iz Bangkoka, ki je novo dopisništvo RTV Slovenija, se oglaša dopisnica Karmen Švegl.
V Londonu pred več 100 tisoč glavo množico poteka pogreb za britansko kraljico Elizabeto drugo, ki je v starosti 96 let umrla 8-ega septembra. Monarhinjo bodo k poslednjemu počitku položili zvečer v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor, kjer leži tudi njen soprog Filip. O pogrebnih slovesnostih smo se pogovarjali z Aljo Možina, ki v britanski prestolnic živi že 10 let.
Sadjarstvo je panoga, ki je bila zaradi podnebnih sprememb v zadnjih šestih letih največkrat prizadeta. Največji delež v pridelavi sadja še vedno zavzemajo jabolka, a površine pod jablano se že več let vztrajno krčijo. Nova grožnja za slovensko tržno pridelavo jabolk v intenzivnih sadovnjakih predstavlja tudi predlog evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Ta predvideva do leta 2030 zmanjšanje pesticidov za polovico, na občutljivih zaščitenih in občutljivih območjih pa popolno prepoved. O zdajšnjih razmerah v sadjarstvu se je Jernejka Drolec pogovarjala s koordinatorjem javne službe v sadjarstvu, dr. Matejem Stoparjem.
Neveljaven email naslov