Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
Na RIC obljubljajo, da letos maturantom ne bi smelo zmanjkati časa za pisanje
Jutri, 29. maja 2018, se bo na slovenskih srednjih šolah in drugih izobraževalnih organizacijah pričel osrednji del letošnje mature – spomladanski izpitni rok splošne in poklicne mature. Letos se je k spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature prvič prijavilo 6.356 kandidatov s 85-ih šol, ki bodo maturo opravljali iz 34-ih različnih predmetov. Pri poklicni maturi je na spomladanski izpitni rok prijavljenih 10.393 kandidatov s 145-ih srednjih šol in drugih izobraževalnih organizacij.
Splošna matura
Po že napisanem eseju se z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine.
Dijak 4. letnika gimnazije Ledina, Matic Juvan, pove: “Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave.” Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: “Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor.”
Kandidati morajo zelo dobro in pozorno prebrati izhodiščno besedilo in vsa navodila
Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi, profesorja Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. “Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo …), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Dostikrat se zgodi tudi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena.”
Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos res manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: “Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Jutri ob 9-ih torej letošnje maturante splošne mature čaka druga izpitna pola iz slovenščine oz. maternega jezika, s tem, kako uspešni bodo pri njej in preostalih maturitetnih predmetih, pa bodo kandidati seznanjeni v sredo, 11. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom od sedmih zjutraj omogočil tudi dostop do svojih ocen na spletu.
O maturi smo na Prvem govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Za čas izdane karantene samozaposleni niso upravičeni do nadomestila izpada dohodkov
Strokovnjaki opozarjajo na povečanje deleža predebelih otrok. Dejstvo je, da so otroci prek različnih medijev in kanalov vsakodnevno izpostavljeni oglasom za nezdrava oziroma manj kakovostna živila in Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da je potrebno poostriti regulativo na tem področju. Tudi evropska potrošniška organizacija, ki je izvedla raziskavo, poziva Evropsko komisijo, naj uredi trženje nezdravih živil na ravni EU. Potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo temeljila na prehranskih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, je njeno sporočilo. Kako bolj zaščititi otroke – o tem sprašujemo Zvezo potrošnikov Slovenije in Oglaševalsko zbornico.
Malteška novinarka Daphne Caruana Galicija je 16. oktobra 2017 umrla v eksploziji avtomobila bombe. Sledi naročnikov umora so sledile v sam vrh malteške politike. Kako počasi so mleli sodni mlini in kdo od odgovornih za umor se je znašel za zapahi v tokratni Inforetrospektivi.
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke trem ekonomistom. Kanadčanu Davidu Cardu za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američanu Joshui Angristu in Nizozemcu Guidu Imbensnu za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Za kaj konkretno so bili nagrajeni, pa v pogovoru Urške Jereb z ekonomistom Rokom Sprukom.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.
Na svetovni dan pošte je Mojca Delač v sobotnem jutru na Prvem poklicala kustosinjo Muzeja pošte in telekomunikacij Polhov Gradec, Ajdo Kozjek, ki nas je popeljala po zgodovini pošte pri nas. Od začetkov, pešpošte, žigov, znamk in Lovrenca Koširja, do poštnega roga, ki je njej še posebno ljub.
V tem tednu na naših cestah poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«, ki jo vodi Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo in nevladnimi organizacijami. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med najbolj izpostavljene in ogrožene udeležence v prometu; do konca septembra je življenje pri nas izgubilo 11 pešcev, pri čemer so bili štirje tudi sami povzročitelji prometne nesreče. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi sodeluje tudi 85 občin in nevladne organizacije, v teh dneh pa poteka tudi okrepljen nadzor Policije, ki spremlja pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar poudarja, da bodo vsi deležniki na področju prometne varnosti v jesenskih in zimskih mesecih še okrepili svoje preventivne aktivnosti.
Nobelova nagrada za mir gre letos v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije "za njuna prizadevanja za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru", je danes objavil Nobelov odbor. Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Uprava RS za zaščito in reševanje s konzorcijskimi partnerji v okviru projekta Praktična vaja civilne zaščite - SIQUAKE2020, v teh dneh v Sloveniji organizira mednarodno praktično vajo reševanja ob potresu. Na več deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in na Igu več sto udeležencev iz petih držav ocenjuje stanje in poškodovanost objektov, vadi postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoči, začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoči. Danes je vaja potekala na delovišču v Stožicah.
Pisatelj Abdulrazak Gurnah je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Pri nas domala nepoznan avtor, saj v slovenščini nimamo niti enega samostojnega knjižnega prevoda tega avtorja, je do zdaj objavil deset romanov in številne kratke zgodbe. Več o njem in o podelitvi nagrade pa Gregor Podlogar.
Pred dvema urama so v slavnostni dvorani Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje za znanstveno delo si bosta letos razdelila Nemec Benjamin List in Britanec David MacMillan. Zahvaljujoč njunim raziskavam lahko danes hitreje, ceneje in podnebju prijazneje proizvajamo zdravila, dišave pa tudi povsem nove materiale. Prof. dr. Uroš Grošelj na Fakulteti za kemijo v Ljubljani predavate o organski katalizi – to je področje, za katerega so podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Pojasnjuje, da sta letošnja nagrajenca razvila povsem nov način, s katerim lahko pospešimo nastajanje novih molekul in spojin. Foto: Adam Baker/ Flickr
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.
Temelj cepilne kampanje je bila zdravstvena pismenost; razumevanje, kaj pandemija je in kako delujejo cepiva. Novinarka Televizije Slovenija Petra Marc je pred dnevi obiskala Portugalsko, kjer se zaradi visoke precepljenosti življenje vrača v bolj znane tirnice. Portugalci se skoraj dve leti niso objemali, objemi se še niso vrnili, vrača pa se vsaj približek normalnosti.
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann ter Giorgio Parisi. Kompleksne sisteme zaznamuje nepredvidljivost. Na videz drobna sprememba ima lahko daljnosežne posledice. To nazorno vidimo v spreminjajočem se podnebju. Eden izmed letošnjih nagrajencev Syukuro Manabe je kot prvi pokazal, kako višja vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi vodi k dvigu globalne temperature zraka,. »Dr. Manabe je že v 60ih letih skupaj s sodelavci razvil enega prvih klimatskih modelov,« razlaga doc. dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sonagrajenec Klaus Hasselmann pa je razvil metode, s katerimi je uspešno povezal vreme, ki se spreminja dnevno, in podnebje, ki se načeloma spreminja zelo počasi, obenem pa je našel način, kako razločiti vpliv različnih dejavnikov na podnebje. »Pripomogel je tudi k temu, da so kasneje lahko bolj verodostojno pokazali, da so človeški izpusti toplogrednih plinov res povezani s spremebami klime, ki se dogajajo,« še dodaja Skok. Manabe in Hasselman si bosta decembra sicer razdelila polovico nagrade. Drugi del gre v roke italijanskega teoretičnega fizika Giorgia Parisija za novo razumevanje dogajanja v neurejenih, kompleksnih sistemih. Njegova spoznanja so široko uporabna na raznolikih področjih od matematike, biologije in nevroznanosti do strojnega učenja. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Prvi program Radia Slovenija razpisuje natečaj za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci! Natečaj poteka od 5. oktobra do 5. novembra 2021, je anonimen, avtorji lahko sodelujejo z 1 šifro in največ 5 besedili. Besedilo ne smejo biti daljše od 5000 znakov (s presledki vred). Več na radioprvi.si.
Covida se žal še nismo znebili. Če sodimo po množičnih protestih očitno narašča nezadovoljstvo ljudi z ukrepi za zajezitev in nezaupanje v cepiva, torej v znanost. Že raziskava Eurobarometra, ki je bila opravljena v zadnjih dneh meseca maja, je pokazala, da imamo Slovenci med Evropejci najbolj odklonilen odnos do cepljenja. Trditev v anketi se je glasila, da bi se morali vsi cepiti proti covidu-19 in da je to državljanska dolžnost. Med sodelujočimi državami je Slovenija zasedla zadnje mesto, saj se največji delež prebivalstva ni strinjal s to izjavo. Za komentar in odgovor na vprašanje, kako nasploh se pri človeku oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje, smo prosili kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Neveljaven email naslov