Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.
Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay
Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.
S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.
Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.
Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.
Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.
Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.
Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.
Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. V Sloveniji je stopnja okužb s HIV nizka, v Sloveniji živi okoli 900 oseb s to okužbo, od katerih pa ena desetina ne ve, da je okužena. Razloga za to sta predvsem slaba informiranost in stigma. Unicef sicer poudarja, da največje breme svetovne epidemije nosijo najstnice z 98 tisoč novimi okužbami v lanskem letu, razloga za to sta spolna neenakost in nedostopnost do testiranj ter zdravljenja. Foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.
Neveljaven email naslov