Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.
Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.
Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.
Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.
Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Neveljaven email naslov