Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:
»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«
Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.
Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:
»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«
Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.
Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Raziskovalci iz nemškega Hamburga opozarjajo, da tudi blagi covid lahko poškoduje nekatere notranje organe. Še zlasti na udaru so srce, pljuča in ledvice. Ugotovili so, da okužba s koronavirusom za nekaj odstotkov poslabša njihovo delovanje. Kar res ni veliko, pravi prof. Raphael Twerenbold z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf, vendar za primerjavo dodaja: »To je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami na dolgi rok lahko negativne posledice.« Kakšne posledice torej pušča blagi covid v prispevku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKE Hamburg
V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.
Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.
Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.
Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov