Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.

Direktor ljubljanske Snage: Kupi odpadkov predstavljajo požarno nevarnost

Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.

Upravno sodišče je namreč v začetku leta pritrdilo družbi Interseroh, da je dolžna prevzemati le toliko odpadne embalaže, kolikor ima pogodbeno določeno – kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto. Ostalih pet družb za ravnanje z opadno embalažo je prepričanih, da sodba velja tudi zanje. Država to sicer skuša reševati s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj, vlada je tudi določila deleže, ki jih družbe letos morajo pobrati. Druga stran napoveduje, da se bo tega držala, a obenem grozi z uporabo pravnih sredstev. A za zdaj kupi embalaže ostajajo, prekipelo pa je predstavnikom komunalnih podjetij in zbirnih centrov. V ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki je trenutno 2000 ton nerazvrščene embalaže. Direktor Snage Janko Kramžar:

»Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se dvorišča izpraznijo. Ali to naredi država tako, kot smo predlagali, da uvede nek interventni odvoz, ali poblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva, ali uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo.«

Center kmalu ne bo več požarno varen, dodaja Kramžar, saj bodo kupi odpadkov preplavili tudi površine, ki so sicer namenjene gašenju in preprečujejo širjenje ognja. Odpadki se kopičijo tudi drugod, v Celju je trenutno 1000 ton neprevzete embalaže, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton – a to seveda ni vse. Veliko težavo pa predstavljajo tudi odpadne sveče.

Sicer pa bo po prepričanju novoustanovljenega Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenija potrebuje drugačen sistem – šest družb, ki prevzema embalažo in si med sabo konkurirajo, je preveč. Ministrstvu za okolje zato predlagajo, naj iz sistema izvzame vsaj embalažo iz gospodinjstev, ki naj jo prevzame družba, ki bo neprofitno organizirana. Trenutno je vse odvisno od razmer na trgu, tudi globalnem – ko se steklenice splača zbirati, se jih zbira, drugič ne. Takole jedro težav opiše Franc Cipot iz Centra za ravnanje z odpadki Puconci:

»In pri nas se uveljavi prosti trg, kar je sicer v redu. Ampak kaj se je s tem trgom zgodilo – cene embalažnin so padale. In ker so cene embalažnin padale vsako leto zaradi konkurence na trgu, embalažne družbe nimajo več denarja za to, da bi prevzemale embalažo. To je osnovni razlog. Tu nihče drug ne more napraviti reda, kot država.«

Seveda bi interventni odvoz lahko reševali z javnih naročilom, a to bi pomenilo obremeniti prebivalstvo, ki naj bi se ga sicer nagrajevalo za ločevanje odpadkov, še pojasnjujejo. Kot še opozarjajo, je težava tudi v tem, da se pri nas proizvede ogromno nekvalitetne embalaže, ki je nihče noče prevzeti, družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa nimajo manevrskega prostora, da bi pritisnile na trgovce, saj je embalažnina, kot omenjeno, zaradi prevelike konkurence nizka. Težava je tudi v tem, da država trenutno ne ve, koliko odpadne embalaže sploh nastane – to naj bi rešila na novo uvedena obveznost poročanja za podjetja, najverjetneje pa bo v prihodnosti treba tudi spustiti mejo za plačilo embalažnine.

Na ministrstvu za okolje odgovarjajo, da se bodo kupi odpadne embalaže na dvoriščih centrov za ravnanje z odpadki zmanjšali v drugi polovici leta, predvidoma že v poletnih mesecih od julija do septembra. Zadevo po njihovih besedah že obravnavajo pristojni inšpektorji, ki ugotavljajo obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo. Natančnih podatkov o tem, pri koliko komunalnih podjetij je bil nadzor opravljen in ali so kje že ukrepali, sicer nimajo. So pa bili inšpekcijski pregledi opravljeni v vseh slovenskih območnih enotah.