Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
V slovenskem morju živi okoli 20 vrst morskih psov, na Jadranu 29
Vseh vrst morskih psov je okoli 350, razlaga prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. Od tega jih je 29 vrst mogoče najti v Jadranu, nekoliko manj – 20 – v njegovem slovenskem delu. V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da prisotnost morskega psa pomeni tudi nevarnost za človeka, razlaga, da je ljudem nevarnih le okoli 5 vrst morskih psov:
“Večja je verjetnost, da nam bo v tropih na glavo padel kokosov oreh, kot da nas bo napadel morski pes.”
“Navadni morski psi, črno-pikčasti, zvezdasti, morski psi trneži, ki so sicer selivke, obe vrsti morskih mačk, sinji morski pes in morska lisica – to so tiste vrste, ki jih je mogoče srečati v slovenskem morju. Vse ostale vrste pridejo v naše okolje zgolj slučajno in redko,” pravi sogovornik, ki pojasnjuje, da se obali morski psi približajo predvsem v poletnem času: “Gre povečini za mladiče, ki so dolgi tam okoli pol metra in se v plitvinah čutijo varne pred plenilci.”
“Največji morski pes, ki smo ga opazili v slovenskem morju, je bil 18. aprila 2016 zabeležen morski pes orjak, ki je meril 8,5 metra,”
pravi dr. Lipej, ki še dodaja, da so največji plenilci (beli morski volk, mako, morske lisice, sinji morski pes) v zadnjih desetletij zelo redki, kar se kaže v celem Mediteranu. Na seznamu ogroženih je nekaj več kot 100 vrst morskih psov. “Lahko rečemo, da so vse vrste v našem morju ogrožene,” dodaja sogovornik in nadaljuje: “Glavni razlog je prilov, torej ko živali ulovimo postransko, ko dejansko lovimo kaj drugega. To je problem po vsem svetu. Še posebej zato, ker so morski psi dolgo živeče živali, ki potrebujejo vsaj 30 let, da spolno dozorijo. Ko se ujame samica, ki ima okoli 30 mladičev v sebi, je ta škoda še večja.” Tudi statistika je katastrofalna – vsako uro na svetu ujamemo več kot 10 tisoč morskih psov.
“Čedalje večji je tudi primanjkljaj okolij, kjer bi se morski psi lahko razmnoževali v plitvinah. Sta pa slovenska obala in pravzaprav kar cel Jadran tu velika izjema.
To je eno od dveh okolij, kjer se razmnožujejo nekatere vrste morskih psov in skatov. To je tudi vzrejno okolje – mladi primerki se tu učijo lova, zrastejo do skoraj odrasle faze in nato odidejo v druge kraje. To se dogaja le še v Gabeškem zalivu v Tuniziji.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov