Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.
Podjetju, ki mora odpeljati več kot 90 odstotkov embalaže, Ministrstvo za okolje ni izdalo dovoljenja
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sešla s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki. Ti opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Sestanek je označila kot nadaljevanje preteklih srečanj na temo odpadne embalaže. Veseli jo, da so se slovenski Centri za ravnanje z odpadki združili in da je njihova medsebojna komunikacija boljša, kot pravi, je prepričana, da bo to v prihodnje še prineslo uspehe. Lani so problematiko z embalažo, ki ni bila odpeljana iz skladišč centrov, rešili, intenzivno pa so se reševanja tega problema lotili tudi letos. Vse družbe za ravnanje z odpadki, razen Interseroha, so dobile nova okoljevarstvena dovoljenja in zatem tudi inšpekcijske odločbe za odvoz embalaže, ki je v prvem polletju sicer še niso odpeljale, zdaj pa jo odvažajo nemoteno, poudarja okoljska ministrica.
“Težava pri izdaji novega dovoljenja Interserohu je neizvedena pritožba na v preteklem letu izdano okoljevarstveno dovoljenje, ki se rešuje na upravnem sodišču. Tja smo poslali vlogo za hitro reševanje te pritožbe, danes pa smo se dogovorili tudi, da nas bodo Centri za ravnanje z odpadki podprli v tem prizadevanju in po izdani odločitvi upravnega sodišča, kakršna koli že bo, bo mogoče izdati novo okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega lahko inšpekcije tudi postopajo.”
Po dogovoru z družbami za ravnanje z odpadno embalažo v preteklem letu smo skupaj ugotovili, da podjetje Interseroh bere vse predpise in zakonodajo drugače kot druge družbe, pravi Majcnova, ki s prstom že kaže na prihodnjo vlado. Ta se bo morala pri pripravi Zakona o varstvu okolja, ki bi sistemsko rešil vprašanje odvoza odpadne embalaže, spopasti tudi s to problematiko, tako da se takšni zapleti v prihodnje ne bodo več dogajali.
Janko Kramžar, predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki in prvi mož ljubljanske Snage, se z ministrstvom sicer strinja glede sistemskih rešitev, a bi morale biti zdaj v ospredju interventne rešitve, saj nepravilno skladiščeni kupi odpadne embalaže ne morejo čakati na odločitev Upravnega sodišča, kar lahko traja tudi več mesecev.
“Potrebna je intervencija države, ki bi te kupe embalaže zmanjšala, s tem pa tudi vsa požarna in sanitarna tveganja, povezana s skladiščenjem, paralelno pa bi se delalo tudi na sistemskih spremembah. Naredili smo hitro oceno znotraj teh šestih centrov, ki sodijo pod pokroviteljstvo Združenja – takšnih odpadkov je zdaj na zalogi približno 3800 ton, kar je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen.”
Pet družb za ravnanje z odpadki je torej začelo odvažati embalažo, a se obstoječe količine še niso zmanjšale – samo v Ljubljani je bilo konec junija na zalogi 2500 ton odpadkov. Kramžar ob tem dodaja, da so vse nadaljnje poteze centrov za ravnanje z odpadki nezakonite – tako morebitna predaja teh odpadkov drugim podjetjem kot tudi trenutno skladiščenje, kar so potrdili tudi nedavni inšpekcijski pregledi.
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.
Podjetju, ki mora odpeljati več kot 90 odstotkov embalaže, Ministrstvo za okolje ni izdalo dovoljenja
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sešla s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki. Ti opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Sestanek je označila kot nadaljevanje preteklih srečanj na temo odpadne embalaže. Veseli jo, da so se slovenski Centri za ravnanje z odpadki združili in da je njihova medsebojna komunikacija boljša, kot pravi, je prepričana, da bo to v prihodnje še prineslo uspehe. Lani so problematiko z embalažo, ki ni bila odpeljana iz skladišč centrov, rešili, intenzivno pa so se reševanja tega problema lotili tudi letos. Vse družbe za ravnanje z odpadki, razen Interseroha, so dobile nova okoljevarstvena dovoljenja in zatem tudi inšpekcijske odločbe za odvoz embalaže, ki je v prvem polletju sicer še niso odpeljale, zdaj pa jo odvažajo nemoteno, poudarja okoljska ministrica.
“Težava pri izdaji novega dovoljenja Interserohu je neizvedena pritožba na v preteklem letu izdano okoljevarstveno dovoljenje, ki se rešuje na upravnem sodišču. Tja smo poslali vlogo za hitro reševanje te pritožbe, danes pa smo se dogovorili tudi, da nas bodo Centri za ravnanje z odpadki podprli v tem prizadevanju in po izdani odločitvi upravnega sodišča, kakršna koli že bo, bo mogoče izdati novo okoljevarstveno dovoljenje, na podlagi katerega lahko inšpekcije tudi postopajo.”
Po dogovoru z družbami za ravnanje z odpadno embalažo v preteklem letu smo skupaj ugotovili, da podjetje Interseroh bere vse predpise in zakonodajo drugače kot druge družbe, pravi Majcnova, ki s prstom že kaže na prihodnjo vlado. Ta se bo morala pri pripravi Zakona o varstvu okolja, ki bi sistemsko rešil vprašanje odvoza odpadne embalaže, spopasti tudi s to problematiko, tako da se takšni zapleti v prihodnje ne bodo več dogajali.
Janko Kramžar, predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki in prvi mož ljubljanske Snage, se z ministrstvom sicer strinja glede sistemskih rešitev, a bi morale biti zdaj v ospredju interventne rešitve, saj nepravilno skladiščeni kupi odpadne embalaže ne morejo čakati na odločitev Upravnega sodišča, kar lahko traja tudi več mesecev.
“Potrebna je intervencija države, ki bi te kupe embalaže zmanjšala, s tem pa tudi vsa požarna in sanitarna tveganja, povezana s skladiščenjem, paralelno pa bi se delalo tudi na sistemskih spremembah. Naredili smo hitro oceno znotraj teh šestih centrov, ki sodijo pod pokroviteljstvo Združenja – takšnih odpadkov je zdaj na zalogi približno 3800 ton, kar je občutno preveč, da bi lahko rekli, da je ta sistem vzdržen.”
Pet družb za ravnanje z odpadki je torej začelo odvažati embalažo, a se obstoječe količine še niso zmanjšale – samo v Ljubljani je bilo konec junija na zalogi 2500 ton odpadkov. Kramžar ob tem dodaja, da so vse nadaljnje poteze centrov za ravnanje z odpadki nezakonite – tako morebitna predaja teh odpadkov drugim podjetjem kot tudi trenutno skladiščenje, kar so potrdili tudi nedavni inšpekcijski pregledi.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Neveljaven email naslov