Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. julij je (neuradni) praznik čustvenčkov
Bodo emojiji oziroma čustvenčki kdaj izpodrinili besedo? 900 milijonov jih namreč pošljemo dnevno in to brez dodanega besedila. Simboli, ki predvsem v neformalni komunikaciji pogosto nadomestijo besede, pomenijo obliko komunikacije, ki presega jezikovne meje. Vsako leto jih na novo nastane približno 70, prek Facebookovega messengerja jih dnevno pošljemo več kot sedem milijard, leta 2015 pa je eden izmed njih postal tudi Oxfordova beseda leta. V slovenščini jim rečemo čustvenčki, tako tudi emotikonom. A ne gre za sopomenki. Emotikon je skupek znakov z navadne tipkovnice, s katerimi izražamo čustva, emoji pa je poseben grafični simbol, ki nastopa kot samostojen znak, sicer z enakim namenom, kot ga ima emotikon.
Prvi je čustvenčke narisal japonski telekomunikacijski načrtovalec Shigetaka Kurita, leta 1999. Zgledoval se je po stripih in cestnih znakih ter ustvaril simbole, ki so v zadnjih letih nepogrešljiv del elektronskih sporočil. Tudi beseda – emoji – izvira iz japonščine: »e« pomeni slika, »moji« pa znak. A ker na svetu obstaja več različnih pisav, je bilo treba simbole standardizirati. Najprej jih je bilo 176, zdaj jih je 2823 in večina (skoraj 2300) jih je uporabljenih vsak dan.
Dr. Petra Kralj Novak, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan: “Na Twitterju je napogosteje uporabljen emoji obraz s solzami sreče, sledi srce, tretji najpogoteje uporabljen pa je simbol za recikliranje.”
Sporočilo, ki vsebuje čustveni simbol, ni nujno, da je tudi bolj čustveno. Lahko pa sporočilu (do)da določeno konotacijo. In tudi mesto v stavku je pomembno – čustvenček, ki izraža čustva, običajno stoji na koncu sporočila. Več kot 70 odstotkov Britancev, med 18. in 25. letom starosti, pravi, da s čustvenčki lažje izrazi svoja čustva. Težava nastane, ko si jih uporabniki različno razlagajo. Le dobri štirje odstotki čustvenčkov so takšni, ki si jih po večini razlagamo enako. Četrtina je takšnih, pri katerih se uporabniki ne strinjajo v tem, ali so čustva, ki jih sporočajo, pozitivna, negativna ali nevtralna. Zadevo zapletejo še različni operacijski sistemi, ki iste čustvenčke oblikujejo različno. Se pa zgodi, da je določen čustvenček uporabljen v drugem kontekstu.
Čustvenček za breskev se za breskev uporablja v samo sedmih odstotkih. Sicer predstavlja zadnjico.
In rešitev takšnih in drugačnih dilem ponuja Emojipedia, spletni slovar oziroma enciklopedija čustvenčkov, ki ima mesečno 26 milijonov ogledov. In prav njen ustanovitelj Jeremy Burge je leta 2014 17. julij določil za svetovni dan čustvenčkov. Neuradni praznik, seveda, 17. julij pa zato, ker je čustvenček za koledar na večini platform ponazorjen s tem datumom (17. julija leta 2002 je bila prvič predstavljena aplikacija iCal za računalnik Mac).
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov