Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.
Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?
Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.
Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.
Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.
Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.
Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.
Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.
V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.
Kako zagotoviti, da bodo podjetja delovala čim bolj trajnostno, v sozvočju z lokalnim okoljem, zaposlenimi in državo? Kako preprečiti, da bi zaradi upokojevanja ustanoviteljev številnih malih podjetji, nastalih po osamosvojitvi, ta nehala poslovati? Eden od možnih načinov za doseganje teh ciljev je delavsko lastništvo, so prepričani v podjetjih, ki to že poznajo. Svoje izkušnje so predstavili na nedavnem srečanju v trboveljskem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Obstaja več različnih oblik lastništva zaposlenih v podjetju, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost pa kot najboljšo ocenjuje lastniško zadrugo zaposlenih in jo namerava podpreti tudi s posebnim zakonom.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Neveljaven email naslov