Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Googlovi avtomobili so od leta 2007 dokumentirali več kot 8 milijonov kilometrov ulic sveta
Prisoten je v več kot 85 državah sveta, tudi v nekaterih predelih Arktike in Antarktike. V Sloveniji je na voljo od leta 2014, prav to poletje pa je ponovno vozil po naših cestah – Googlov avtomobil za t.i. ulični pogled oziroma Street View. Prvič se je po slovenskih cestah zapeljal leta 2013, ulični pogled smo dobili leto pozneje. Razburjenja, kot ob prvem obisku, tokrat ni bilo, pove Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics.
“Ko smo prvič snemali je bilo med Slovenci nekaj strahu, vprašanj, kaj to pomeni, da bo njihova hiša na ogled na zemljevidu in za kakšno zbiranje podatkov sploh gre. A kmalu po objavi uličnega pogleda smo opazili veliko zanimanje za ponovno snemanje, saj so bile določene ceste v času snemanja zaprte. Sploh lokali želijo biti na zemljevidu – da jih ljudje lažje najdejo.”
Obraze, registrske oznake in določene napise zabriš Google, če uporabnik najde zanj neprimerno vsebino, pa lahko to podjetju tudi prijavi. In poda lahko tudi zahtevo, da se njegove hiše ne vidi.
Street View je priljubljeno orodje znotraj Google zemljevidov, ki uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Projekt so prvič predstavili leta 2007 v Združenih državah Amerike, danes pa obstajajo 360-stopinjske fotografije že z vseh sedmih celih. In celo posnetki podvodnega sveta. Ko dostop z avtomobilom zaradi ozkih ulic ali reliefa ni mogoč, pride na vrsto trikolesna rikša z visoko dvignjenim sistemom za fotografiranje, ki samodejno zbira posnetke, medtem ko voznik poganja s pedali (tako so posneli živalske vrtove ali pa Stonehenge). Za hribovita in zasnežena območja uporabijo kamere na motornih saneh, včasih pa je treba kar peš, z nahrbtnikom. Prvo območje, ki so ga posneli na tak način, je bil skalnati predel arizonskega Velikega kanjona. Je pa na posnetkih ujeto tudi kaj, kar bi morda bilo bolje, da ne bi bilo.
“Na Hrvaškem je Google avtomobil posnel napačno (na pločniku) parkirano vozilo, župana mesta Jastrebarsko. Ljudje so se potem spraševali, ali bo župan dobil kazen za napačno parkiranje ali ne…”
Če seštejemo satelitske, zračne in kopenske posnetke, imajo Google zemljevidi zbranih več kot 20 petabajtov podatkov, kar v enoti gigabajt pomeni okoli 21 milijonov gigabajtov podatkov.
Vprašanje: Katera slovenska znamenitost je bila prva dodana v zbirko Googlovega kulturnega inštituta oziroma notranjost katere slovenske znamenitosti si je bilo mogoče ogledati najprej?
Odgovor: Narodni muzej Slovenije
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Googlovi avtomobili so od leta 2007 dokumentirali več kot 8 milijonov kilometrov ulic sveta
Prisoten je v več kot 85 državah sveta, tudi v nekaterih predelih Arktike in Antarktike. V Sloveniji je na voljo od leta 2014, prav to poletje pa je ponovno vozil po naših cestah – Googlov avtomobil za t.i. ulični pogled oziroma Street View. Prvič se je po slovenskih cestah zapeljal leta 2013, ulični pogled smo dobili leto pozneje. Razburjenja, kot ob prvem obisku, tokrat ni bilo, pove Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics.
“Ko smo prvič snemali je bilo med Slovenci nekaj strahu, vprašanj, kaj to pomeni, da bo njihova hiša na ogled na zemljevidu in za kakšno zbiranje podatkov sploh gre. A kmalu po objavi uličnega pogleda smo opazili veliko zanimanje za ponovno snemanje, saj so bile določene ceste v času snemanja zaprte. Sploh lokali želijo biti na zemljevidu – da jih ljudje lažje najdejo.”
Obraze, registrske oznake in določene napise zabriš Google, če uporabnik najde zanj neprimerno vsebino, pa lahko to podjetju tudi prijavi. In poda lahko tudi zahtevo, da se njegove hiše ne vidi.
Street View je priljubljeno orodje znotraj Google zemljevidov, ki uporabnikom omogoča raziskovanje sveta skozi posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Projekt so prvič predstavili leta 2007 v Združenih državah Amerike, danes pa obstajajo 360-stopinjske fotografije že z vseh sedmih celih. In celo posnetki podvodnega sveta. Ko dostop z avtomobilom zaradi ozkih ulic ali reliefa ni mogoč, pride na vrsto trikolesna rikša z visoko dvignjenim sistemom za fotografiranje, ki samodejno zbira posnetke, medtem ko voznik poganja s pedali (tako so posneli živalske vrtove ali pa Stonehenge). Za hribovita in zasnežena območja uporabijo kamere na motornih saneh, včasih pa je treba kar peš, z nahrbtnikom. Prvo območje, ki so ga posneli na tak način, je bil skalnati predel arizonskega Velikega kanjona. Je pa na posnetkih ujeto tudi kaj, kar bi morda bilo bolje, da ne bi bilo.
“Na Hrvaškem je Google avtomobil posnel napačno (na pločniku) parkirano vozilo, župana mesta Jastrebarsko. Ljudje so se potem spraševali, ali bo župan dobil kazen za napačno parkiranje ali ne…”
Če seštejemo satelitske, zračne in kopenske posnetke, imajo Google zemljevidi zbranih več kot 20 petabajtov podatkov, kar v enoti gigabajt pomeni okoli 21 milijonov gigabajtov podatkov.
Vprašanje: Katera slovenska znamenitost je bila prva dodana v zbirko Googlovega kulturnega inštituta oziroma notranjost katere slovenske znamenitosti si je bilo mogoče ogledati najprej?
Odgovor: Narodni muzej Slovenije
Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!
Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.
Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.
Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.
Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Neveljaven email naslov