Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
So paketi le marketinška poteza?
A1 je ta teden predstavil novo ponudbo, ki na prvi pogled ponuja ničelni dostop do določenih storitev. S tem je sprožil ostre odzive, da krši načela internetne nevtralnosti in odprtega interneta. Slovenija je ena redkih držav, ki je nevtralnost interneta zapisala v svojo zakonodajo. Vendar je pred tremi leti Evropska unija sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, s katero smo se v Evropi po mnenju strokovnjakov poslovili od nevtralnega interneta. Čakali smo, kdaj bodo ponudniki začeli izkoriščati ohlapnejša pravila, vendar so to ni zgodilo. Do tega tedna, ko je A1 predstavil ponudbo A1 GO! v kateri ponuja brezplačni in neomejen dostop do specifičnih storitev, torej mimo zakupljenih količin podatkov.
Na prvi pogled gre seveda za zero rating ponudbo oziroma ničelni dostop, čeprav storitev z ničelno tarifo ne prepoveduje ne slovenska ne evropska zakonodaja. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki je v Sloveniji zadolžena za nadzor nad zakonom o elektronskih komunikacijah, je že prejela nekaj prijav kršitve. Te bo seveda morala obravnavati, vendar so z AKOS-a že sporočili, da jim je A1 predhodno poslal v pregled svojo ponudbo, da so podali svoje pripombe, ki so jih pri A1 v celoti upoštevali. Ali torej A1 torej krši načelo nevtralnosti interneta in ali ga sploh lahko krši, če smo že pred tremi leti govorili, da nevtralnega interneta v Evropi ni več? Na naša vprašanje o tem je odgovarjal Dušan Caf, direktor inštituta Digitas, ki nam je najprej pomagal razčistiti problem internetne nevtralnosti. Ali je A1 GO! Zero rating ponudba ali ne in ali so storitve po ničelni tarifi sploh prepovedane?
Če gledamo tehnično, za partnerje in uporabnike ni zaznati diskriminatorne obravnave, promet bodo enakovredno obravnavali. Direktiva cenovnega vidika ne prepoveduje, prepoveduje samo neenakopravno obravnavo. Tisti, ki govorijo, da je s tem kršeno načelo nevtralnosti, se motijo, to ni res.
Kljub temu pa je treba poudariti, da v Evropi ne moremo več govoriti o nevtralnosti interneta, ker ga je uredba razdelila na odprti internet in internet za specializirane storitve. Ob tem Dušan Caf še poudarja:
Take ponudbe so načeloma lahko skladne z uredbo, vendar če gledamo odprtost interneta kot takšnega, pa sta nevtralnost in odprtost interneta ogroženi.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
So paketi le marketinška poteza?
A1 je ta teden predstavil novo ponudbo, ki na prvi pogled ponuja ničelni dostop do določenih storitev. S tem je sprožil ostre odzive, da krši načela internetne nevtralnosti in odprtega interneta. Slovenija je ena redkih držav, ki je nevtralnost interneta zapisala v svojo zakonodajo. Vendar je pred tremi leti Evropska unija sprejela uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, s katero smo se v Evropi po mnenju strokovnjakov poslovili od nevtralnega interneta. Čakali smo, kdaj bodo ponudniki začeli izkoriščati ohlapnejša pravila, vendar so to ni zgodilo. Do tega tedna, ko je A1 predstavil ponudbo A1 GO! v kateri ponuja brezplačni in neomejen dostop do specifičnih storitev, torej mimo zakupljenih količin podatkov.
Na prvi pogled gre seveda za zero rating ponudbo oziroma ničelni dostop, čeprav storitev z ničelno tarifo ne prepoveduje ne slovenska ne evropska zakonodaja. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki je v Sloveniji zadolžena za nadzor nad zakonom o elektronskih komunikacijah, je že prejela nekaj prijav kršitve. Te bo seveda morala obravnavati, vendar so z AKOS-a že sporočili, da jim je A1 predhodno poslal v pregled svojo ponudbo, da so podali svoje pripombe, ki so jih pri A1 v celoti upoštevali. Ali torej A1 torej krši načelo nevtralnosti interneta in ali ga sploh lahko krši, če smo že pred tremi leti govorili, da nevtralnega interneta v Evropi ni več? Na naša vprašanje o tem je odgovarjal Dušan Caf, direktor inštituta Digitas, ki nam je najprej pomagal razčistiti problem internetne nevtralnosti. Ali je A1 GO! Zero rating ponudba ali ne in ali so storitve po ničelni tarifi sploh prepovedane?
Če gledamo tehnično, za partnerje in uporabnike ni zaznati diskriminatorne obravnave, promet bodo enakovredno obravnavali. Direktiva cenovnega vidika ne prepoveduje, prepoveduje samo neenakopravno obravnavo. Tisti, ki govorijo, da je s tem kršeno načelo nevtralnosti, se motijo, to ni res.
Kljub temu pa je treba poudariti, da v Evropi ne moremo več govoriti o nevtralnosti interneta, ker ga je uredba razdelila na odprti internet in internet za specializirane storitve. Ob tem Dušan Caf še poudarja:
Take ponudbe so načeloma lahko skladne z uredbo, vendar če gledamo odprtost interneta kot takšnega, pa sta nevtralnost in odprtost interneta ogroženi.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.
Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.
Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.
Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.
Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.
Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov
Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.
V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.
Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.
Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.
Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.
Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik
Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.
V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.
Neveljaven email naslov