Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čigava so mestna središča?

23.09.2018

Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?

Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?

Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?

Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:

“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”

In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?

“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.

Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.

Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.

V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”

Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?

“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.

Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.

Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”

In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.

“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)

Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je  do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.

“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)

Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v  mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels

“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)

 

 

 


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Čigava so mestna središča?

23.09.2018

Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?

Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?

Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?

Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:

“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”

In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?

“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.

Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.

Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.

V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”

Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?

“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.

Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.

Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”

In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.

“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)

Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je  do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.

“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)

Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v  mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels

“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)

 

 

 


15.03.2023

"Če ne bi bilo vurmoharjev, te kraji najbrž ne bi preživeli"

Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.


15.03.2023

Anica Ožbolt: Iz papirja je možno ustvariti vse cvetlice

Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!


15.03.2023

»Osilnica si dom zasluži, zato ne bom odnehala!«

V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.


14.03.2023

Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Nataša Poklar Ulrih

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.


13.03.2023

Začenja se Teden možganov: Na koncu jezika!

Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.


12.03.2023

Spuščanja gregorčkov po potoku Belca

Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.


10.03.2023

Naj dijakinja in naj dijak

Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.


09.03.2023

Kako se po onkološkem zdravljenju vrniti na delovno mesto?

Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.


09.03.2023

Zaradi “hitre mode” in bliskovitega menjavanja oblačil Kenija pred okoljsko katastrofo

Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.


08.03.2023

Prva slovenska zdravnica morala zaprositi za socialno podporo

Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer


08.03.2023

Ob 8. marcu pogovor s poslankami

Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.


08.03.2023

Ženske na podeželju so preobremenjene, ekonomsko odvisne in prezrte

Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.


07.03.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


07.03.2023

Novi presejalni programi za odkrivanje raka

Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.


06.03.2023

Slovenščina kljub novemu razpoznavalniku govora ostaja brez strategije in financiranja digitalnega razvoja jezika

S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.


06.03.2023

Katrca je še vedno izpravna!

V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.


03.03.2023

Okužba s HPV? Stroka opozarja na preventivo.

Ob mednarodnem dnevu osveščanja o okužbi s HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, stroka opozarja na možnosti preventivnega vedenja, na učinkovito cepljenje proti HPV, odzivanje v presejalne program ZORA ter redno udeležbo pri ginekologu. Vse to v kombinaciji lahko privede do tega, da bi bil rak materničnega vratu prvi med raki, ki bi ga lahko odpravili. O načinu okužbe, posledicah in preventivi se je Helena Lovinčič pogovarjala z Urško Ivanuš iz Onkološkega inštituta.


03.03.2023

Projekt Planet City - namišljeno mesto Liama Younga

Po napovedih strokovnjakov nas bo leta 2050 že 10 milijard. Bo zemlja zmogla zadovoljiti naše potrebe in se pri tem še obnavljati? Znanstveniki pravijo, da seveda ne. Spremembe na številnih področjih so nujne. Kaj pa, če bi vsi živeli v enem samem mestu, velikem kot ameriška zvezna država Teksas, ostale dele planeta pa bi prepustili globalni divjini? To radikalno idejo ponuja Liam Young. Z njim se je pogovarjala Urška Henigman.


03.03.2023

Tom Livingstone na obisku v Sloveniji

Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač. Foto: Barbara Navala


02.03.2023

Svetovni mobilni kongres (MWC): baterija polna v 9 minutah

V Barceloni se danes končuje eden največjih sejmov mobilnih telefonov in telekomunikacij. V ospredju sejma, ki je vrata odprl v ponedeljek, so poleg najnovejših pametnih mobilnih telefonov, ki se lahko napolnijo že v manj kot desetih minutah, v ospredju tudi umetna inteligenca, mreženje v oblakih in vzpostavitev telekomunikacijskega omrežja 6G. Sogovornik: Matjaž Ropret.


Stran 38 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov