Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čigava so mestna središča?

23.09.2018

Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?

Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?

Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?

Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:

“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”

In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?

“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.

Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.

Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.

V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”

Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?

“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.

Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.

Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”

In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.

“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)

Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je  do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.

“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)

Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v  mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels

“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)

 

 

 


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Čigava so mestna središča?

23.09.2018

Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?

Kakšna naj bodo stara mestna jedra, kaj naj ponujajo, so namenjena prebivalcem ali turistom?

Poletja je konec, z njim se je končala tudi glavna turistična sezona, vsaj ob morju, jezerih in rekah. V mestih pa ta traja pravzaprav skozi vse leto in turistični obisk spreminja tudi naša mestna središča. Dan po dnevu brez avtomobila in nekaj dni pred svetovnim dnevom turizma na Prvem razmišljamo o mestnih središčih, njihovem pomenu in namenu. Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba – za turiste ali za domačine? In kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo?

Obiskovalci in prebivalci slovenske prestolnice, sodeč vsaj po sodelujočih v anketi in poslušalcih, ki so nas poklicali, v centru Ljubljane pogrešajo predvsem več zelenja in mirnih kotičkov za srečevanje prebivalcev. Motijo jih občasna prevelika gneča, glasna glasba iz gostinskih lokalov (zlasti v nočnem času), številni količki v strogem centru, stalno menjavanje najemnikov trgovinic v stari Ljubljani in to, da je velika večina ponudbe osredotočena le na turiste. Ali kot je povedala poslušalka Ana iz Ljubljane:

“Jaz v stari Ljubljani zaenkrat še vztrajam, mnogi se odseljujejo in svoje stanovanje raje oddajo turistom. Je pa res, da se moram za vsak žebelj odpeljati v enega od trgovskih središč na obrobju mesta, medtem ko spominek dobim na vsakem koraku.”

In kako na zgornja vprašanja odgovarja uprava Mestne občine Ljubljana?

“Živahno dogajanje v starem mestnem jedru Ljubljane, ki ga prvenstveno urejamo za meščanke in meščane, čeprav je njegova privlačnost za obiskovalce nesporna, je posledica jasno začrtane vizije Ljubljana 2025 ter številnih projektov in ukrepov, ki smo jih izvedli na njeni podlagi. V njej je kot ena izmed ključnih vrednot zapisano sonaravno urejanje mesta, ki temelji na konceptu trajnostnega razvoja. Kot enega izmed osrednjih ukrepov za dosego tega cilja izpostavljamo ureditev nabrežij Ljubljanice z novimi mostovi, prenovo javnih prostorov ter zaprtje mestnih ulic in trgov za motorizirani promet. Z ureditvijo javnega prostora in oživljanjem nekdaj prezrtih kotičkov tega dela mesta nam je uspelo spremeniti demografsko sliko in znova spodbuditi priseljevanje vanj, razširiti pojmovanje starega mestnega jedra ter preusmeriti turiste tudi na novo urejena območja.

Povečano zanimanje za Ljubljano posledično vpliva na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: Ljubljana je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, več je interesa za tuje investicije v izgradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki se uresničujejo svojo vizijo ekoloških trgovin ali domače obrti in v centru mesta odprejo prodajalno. Vsa ta bogata ponudba je seveda pred pragom dostopna tudi domačinom.

Posebno pozornost posvečamo upravljanju turističnih tokov, kajti eden od naših strateških ciljev je soustvarjanje pogojev za prijetno sobivanje meščanov in turistov. S tem namenom je Turizem Ljubljana poleti 2017 že drugič zapored izvedli raziskavo Odnos meščanov do turizma, ki je pokazala, da je odnos pozitiven, saj 91 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispevka k razvoju Ljubljane. Z namenom, da vseeno zmanjšamo obremenjenost mestnega jedra, razvijamo atraktivne ter inovativne turistične proizvode izven mestnega središča in poleg tega spodbujamo selitev prireditev na javnih površinah na lokacije izven strogega centra Ljubljana. Prav tako si prizadevamo za preusmerjanje turističnih tokov iz Ljubljane v regijo Osrednja Slovenija.

V Mestni občini Ljubljana si bomo še naprej prizadevali za to, da bo to okolje privlačno tako za prebivalce tega dela mesta, kakor tudi za ostale Ljubljančanke in Ljubljančane ter turiste – da bo torej zadovoljevalo potrebe vseh teh skupin in ostalo mesto (njihovih) srečevanj.”

Kako pa na vprašanja o ponudbi mestnega središča, oživljanju tega dela in sobivanju prebivalcev s turisti odgovarja Mestna občina Maribor?

“Maribor ima za standarde drugega mesta zelo bogato kulturno ponudbo, prav tako je v mestu tudi zaradi pomoči mariborske občine iz leta v leto vidno izboljšanje gostinske ponudbe. Predlogi za oživitev mestnega jedra so bili sprva pripravljeni v mestni upravi, kasneje pa se je razpravljalo tudi v širšem krogu, npr. s predstavniki gostincev v starem mestnem jedru. MO Maribor tako torej išče skupni jezik z uporabniki in lastniki lokalov v mestu ter stremi k čim bolj živahnemu dogajanju skozi vse leto.

Od leta 2015 beležimo konstantno rast turizma, v letu 2018 pa kar 30% rast v primerjavi z lanskim letom. Leta 2015 je mesto že preseglo število nočitev iz leta 2012, ki je bilo do takrat rekordno leto zaradi Evropske prestolnice kulture. Zaradi prej navedenih ukrepov je v mestu od leta 2012 tudi porast dogodkov v centru mesta, porast je približno 30%.

Vizija mesta je kakovostno in živahno življenje meščanov ter privabljanje turistov s pestro ponudbo dogajanja. K temu bo MO Maribor pripomogla tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki se delijo na tri sklope, in sicer: energetska sanacija stavb, urbana prenova in spodbujanje mobilnosti. Slednja dva sklopa bosta predvsem vidna v starem mestnem jedru in njegovi okolici, MO Maribor ima namreč namen urediti Dravsko nabrežje, prenoviti Vojašniški trg skupaj s prenovo Sodnega stolpa in vzpostavitvijo Vinogradniškega muzeja, prenoviti celotno promenado v Mestnem parku, obnoviti Skate park, vzpostaviti park ob Pekrskem potoku, obnoviti Rotovški trg in tri pripadajoče objekte in prenoviti Koroško cesto.”

In še pogled čez mejo: v glavnem mestu naše južne sosede, Zagrebu, trenutno živi okrog 800 tisoč prebivalcev. Mesto je v zadnjih 20-ih letih doživelo strahovito rast, kar je povzročilo velike preglavice urbanistom, ena večjih težav je prevelik promet. Poleg tega se je Zagreb v zadnjih letih povzpel v sam vrh turistične ponudbe na Hrvaškem, kar ima za posledico izseljevanje ljudi iz starega mestnega jedra. Naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard se je o tem pogovarjala z načelnico mesta Zagreba za strategijsko načrtovanje in razvoj Sanjo Jerković.

“Turizem je kot zdravilo, kot sirup. Če ga popijete v normalnih količinah, vam bo pomagal, če pa popijete celo stekleničko, se boste zastrupili.” (Sanja Jerković)

Janko Petrovec, dopisnik iz Italije, pravi, da ima Rim to srečo, da ga hoče zaradi neizmernega zgodovinskega bogastva vsaj enkrat v življenju obiskati vsak kulturen Evropejec. Če bi sodili po urejenosti mesta in vzdrževanosti infrastruktur, pa bi pomislili, da hoče Rim turiste prej odgnati kot pridobiti: ulice so v obupnem stanju, javni promet deluje komaj za silo, kolesarskih stez in pravih peš con pa v mestu preprosto ni. Rim je  do te mere razvajen, da bodo romarji in turisti prišli ne glede na vse, da se ne trudi niti glede prireditev: razen vrhunskih likovnih razstav ga druga italijanska mesta prekašajo domala na vseh področjih.

“Rimljani so tudi trmasti: še vedno prebivajo po vseh zgodovinskih četrtih mesta in se ne pustijo izgnati. Pohod “biendbijev” – se pravi stanovanj, preoblikovanih v turistične namestitve – je kljub temu zaskrbljujoč. Očarljivi srednjeveški Monti, na primer, ki leži med glavno železniško postajo in Kolosejem, je še pred par leti veljal za utrdbo “rimljanstva”; zdaj je tudi Monti poln “biendbijev” in restavracij z meniji, napisanimi zgolj v angleščini.” (Janko Petrovec)

Bruselj je razmeroma majhna in obvladljiva evropska prestolnica z milijonom in 200 tisoč prebivalci. Po terorističnih napadih v Parizu in nato v Bruslju je število turistov upadlo, zato so si zadnja leta predvsem prizadevali popraviti njegov sloves in znova pritegniti turiste. Pred dobrimi tremi leti so razširili območje za pešce, a polemike med zagovorniki in nasprotniki ne potihnejo, poroča Erika Štular. Po oceni mestnih oblasti jim je sicer uspelo preprečiti, da bi Bruselj preplavilo neobvladljivo število turistov in izrinilo domačine, tako kot se je to na primer zgodilo Dubrovniku. A kljub temu se vse pogosteje razvname razprava o tem, da zaradi turistov v  mestu ne bo več najemnih stanovanj za Bruseljčane, pojasnjuje Patrick Bontinck, izvršni direktor organizacije Visit.Brussels

“Vrniti se moramo k bistvu turizma – stikom z ljudmi, spoznavanju kultur, doživetjem. Kjer ni prijetno domačinom, je neprijetno tudi za turiste.” (Patrick Bontinck)

 

 

 


24.01.2023

Razmere v Ukrajini se ne izboljšujejo

11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


24.01.2023

Kako skrbimo za naše domače živali?

Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.


23.01.2023

Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju na Bledu že drugič v treh letih

Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.


23.01.2023

Andrej Stopar: Američani so v zgodovini doživeli že skoraj vse, imajo zgolj kratek zgodovinski spomin

V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da ameriško pravosodno ministrstvo preučuje zaupne dokumente, ki so jih našli v nekdanji zasebni pisarni predsednika Joeja Bidna. Gre za zaupne dokumente, vsebina uradno ni znana. Zakaj toliko razprave in pozornosti okoli tega? Gre morda za rušenje položaja samega predsednika s strani republikancev? Nenavadno je bilo tudi dogajanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so v 15. krogu glasovanja le uspeli tesno izvoliti republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Takšnega zapleta v ZDA ni bilo več kot 160 let. Politični maraton je podrobno spremljal tudi dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Slednji med drugim poudarja, da so ZDA v ukrajinsko vojsko investirale veliko denarja. Če bi bil v času začetka invazije na Ukrajino predsednik ZDA še vedno Trump, bi bilo zaradi simpatij z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom marsikaj drugače, a vseeno ne dobro, pravi Stopar.


21.01.2023

Terapija s konji na gradu Prestranek

Že leto dni se otroci, vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, ki delujeta v sklopu Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni, navdušeno udeležujejo terapevtskega jahanja na Gradu Prestranek. Na žalost pa bo lepega kmalu konec, saj se program izteka.


20.01.2023

Več kot 250 izobraževalnih programov na 14. Informativi v Ljubljani

V Ljubljani poteka 14. Informtiva, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev. Mladim mesec dni pred informativnimi dnevi ponuja pregled izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini, ter jim lahko, če še niso odločeni, kako nadaljevati svojo izobraževalno pot, pomaga pri tej pomembni odločitvi. Hans Pogelschek, ravnatelj dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki jo obiskuje skoraj polovica dijakov iz Slovenije, pa nam je v telefonskem pogovoru zaupal, da imajo letos vpisanih 215 dijakinj in dijakov, glede na zanimanje si tudi prihodnje leto obetajo podobno število.


16.01.2023

20 let Focusa

Organizacija Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki se ukvarja predvsem z okoljskimi vprašanji, praznuje 20 let delovanja. V tem času so posledice podnebnih sprememb postale vse bolj očitne, razvila pa so se tudi okoljska gibanja. Ta danes med področja svojega delovanja vse bolj uvrščajo družbena vprašanja, kot je na primer energetska revščina, kar je tudi eden izmed poudarkov Focusa. Ob 20. obletnici delovanja društva smo se pogovarjali z njegovo predsednico Živo Kavko Gobbo.


19.01.2023

Položaj žensk na slovenskem podeželju

Velika hiša z vrtom, garaža z nadstreškom, pogled na zeleno okolico, mir in tišina. Sanje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Dejstvo je, da kar polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju. Številni mladi se zaradi visokih cen nepremičnin v mestih, v ruralno okolje vračajo, mnogi se na podeželje selijo v želji po večji povezanosti z naravo in po domnevno bolj kvalitetnem bivanju. Kaj vse poleg večjega stika z naravo, miru in sobivanja v manjših lokalnih skupnostih pa še prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? Nenazadnje kako ženske same ocenjujejo svoj položaj? Odgovore na vsa ta vprašanja prinašajo izsledki nedavne nacionalne raziskave Enakosti spolov na podeželju. Več Aktualni temi, novinarka in voditeljica Tita Mayer.


19.01.2023

Kdaj referendum o drugem bloku krške nuklearke?

V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?


17.01.2023

Debata: Ali so otroci dolžni skrbeti za svoje ostarele starše?

Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.


16.01.2023

Agresivno vedenje mladostnikov

V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.


16.01.2023

V Davosu ta teden manjša ekološka katastrofa

Svetovni gospodarski forum se sestaja te dni, v Davosu, kjer pričakujejo 2700 osebno vabljenih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Razpravljali bodo predvsem o prehranski in energetski krizi – to z dvigom cen energentov že nekaj časa občutimo v svojih denarnicah – kot bomo videli, pa elitni udeleženci nič kaj ne varčujejo z energenti. To so opazili tudi pri organizaciji Greenpeace in izmerili nekaj njihovih največjih prekrškov, s katerimi po nepotrebnem negativno vplivajo na podnebne spremembe.


13.01.2023

Preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v akademski sferi

Danes je potekala predstavitev rezultatov analize ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Institucionalne, zakonodajne in ozaveščevalne rešitve ter aktivnosti pri naslavljanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah v Sloveniji«. Predstavitev je spremljala novinarka Tita Mayer.


12.01.2023

Geotermalna energija je strateška dobrina

Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.


12.01.2023

Kakšno je stanje slovenskega vojaškega letalstva?

Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.


11.01.2023

Odziv Dušana Kebra na očitke Mladih zdravnikov

Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.


11.01.2023

Rosana Kolar je letalska mehaničarka

Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.


11.01.2023

Kriza tiskanih medijev in napoved odpuščanj

Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.


10.01.2023

Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju

Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.


10.01.2023

Aktualne razmere v Iranu

Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.


Stran 42 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov