Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob evropskem dnevu jezika o evropskih jezikovnih posebnostih
Med 6000 in 7000 jezikov obstaja na svetu, večino njih govorijo v Aziji in Afriki. Evropski jeziki predstavljajo okoli 3 odstotke jezikov sveta, 225 je uradnih, neuradnih pa nekoliko več. Večina evropskih jezikov pripada veliki indo-evropski jezikovni družini, delijo pa se v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko. Neevropski jeziki, ki se največ uporabljajo na evropskih tleh pa so arabščina, kitajščina in hindujščina. Samo v Londonu denimo govorijo 300 različnih jezikov.
Nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi, sledijo mu angleški, italijanski in francoski jezik (francoščina je poleg angleščine edini jezik, ki se ga ljudje učijo v vseh državah sveta). Čeprav imajo mnogi jeziki 50 tisoč ali več besed, jih posameznik v vsakodnevni konverzaciji uporablja le majhen delež – nekaj sto. So pa zato nekatere besede neprevedljive ali pa edinstvene. Primer takšne je v slovenskem jeziku beseda »zlovešč«. Dr. Liljana Kač, nacionalna koordinatorka evropskega dneva jezikov, kot zanimiva izpostavi makedonski in madžarski jezik.
“Makedonščina ne pozna nedoločnika. Madžarščino pa premalo poznamo. In če velikokrat rečemo, da je slovenščina težka za učenje, mislim, da je madžarski jezik še težji. Ima 18 sklonov.”
V češčini je veliko besed, ki so sestavljene samo iz soglasnikov, bolgarski jezik pa pozna glagolski čas, ki je uporabljen, ko nekdo opisuje dogajanje, del katerega ni bil ali pa se ga zelo slabo spomni. V večini evropskih držav obstajajo regionalni ali manjšinski jeziki – nekateri od teh so pridobili uradni status. Vsi so unikatni, ampak nekateri so pa zelo unikatni: na enem izmed Kanarskih otokov (La Gomera) obstaja jezik – Silbo Gomero, kjer je namesto besed uporabljeno žvižganje.
Sicer pa so jeziki v nenehnem sobivanju, prehajanje besed iz enega jezika v drugega ni nič neobičajnega. Angleščina si je nekoč izposojala besede iz drugih jezikov (odstotek angleškega besedišča je denimo nizozemskega izvora), danes pa je prav angleščina, kot globalni jezik, prisotna v številnih drugih jezikih. 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov, v Sloveniji je letošnji tematski poudarek na slovenskem jeziku, njegovih narečjih ter stikih z drugimi jeziki.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.
O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.
S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.
Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura.
Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.
Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Neveljaven email naslov