Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
4479 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Neveljaven email naslov