Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadne maščobe. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.
Mednje sodijo odpadni telefoni in baterije, kemične snovi, pa tudi odpadna maščoba
Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadna olja. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.
Ko rečemo nevarni odpadki, verjetno marsikdo pomisli na sumljiv bel prah ali smrdljivo tekočino, v resnici pa gre za dosti bolj vsakdanje stvari, pravi Matej Kovačič z Ministrstva za okolje:
»Telefon, sijalke in tako naprej. To niso nevarne zadeve. Do trenutka, ko jih odvržemo. V trenutku, ko začne nekdo razgrajevat te zadeve, ali, nikar ne pomislimo, da se to nekontrolirano razgrajuje nekje v naravi, pa začnejo nastajati snovi, ki so okolju ali zdravju škodljive. In to pomeni, da govorimo o nevarnih odpadkih.«
Drug primer. Vsak dan v odtok zlivamo najrazličnejša čistila. Ta v manjšem obsegu niso problematična. A pretiravati ne kaže, raje se vrnimo k bolj naravnim različicam, ki jih lahko izdelamo sami.
Med nevarne odpadke sodi tudi jedilno olje, ki ostane, denimo, po cvrtju. Tudi to lahko onesnaži vodne vire, predvsem pa olje vsebuje snovi, ki uničujejo koristne mikroorganizme, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke.
Posebej velja omeniti odpadno električno in elektronsko opremo. Njena uporaba narašča, Slovenci je imamo doma okoli 160 kilogramov na prebivalca. V številnih izdelkih najdemo, denimo, litij-ionske baterije. Rudolf Horvat iz podjetja Saubermacher opozarja, da bi jih morali zbirati ločeno:
»V igrači jo najdemo, v kolesu, v avtomobilu in podobno. Te male zadeve se najdejo tudi v mešanih komunalnih odpadkih. In vemo, da iskrica preskoči in požar je lahko zelo hitro tukaj.«
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadne maščobe. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.
Mednje sodijo odpadni telefoni in baterije, kemične snovi, pa tudi odpadna maščoba
Slovenci na leto proizvedemo okoli 6.600 ton nevarnih odpadkov oziroma 3,2 kilograma na prebivalca. Sem sodijo vse tiste odpadne snovi, ki vsebujejo zadostno koncentracijo nevarnih snovi, da lahko povzročijo škodo okolju in zdravju, denimo čistila, pesticidi, ostanki lakov in barv, kozmetična sredstva, zdravila, baterije, pa tudi odpadna olja. Ob letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov pristojni opozarjajo, da vse našteto ne sodi v domače zabojnike, temveč v zbirne centre, na zbirna mesta ali v premične zbiralnice.
Ko rečemo nevarni odpadki, verjetno marsikdo pomisli na sumljiv bel prah ali smrdljivo tekočino, v resnici pa gre za dosti bolj vsakdanje stvari, pravi Matej Kovačič z Ministrstva za okolje:
»Telefon, sijalke in tako naprej. To niso nevarne zadeve. Do trenutka, ko jih odvržemo. V trenutku, ko začne nekdo razgrajevat te zadeve, ali, nikar ne pomislimo, da se to nekontrolirano razgrajuje nekje v naravi, pa začnejo nastajati snovi, ki so okolju ali zdravju škodljive. In to pomeni, da govorimo o nevarnih odpadkih.«
Drug primer. Vsak dan v odtok zlivamo najrazličnejša čistila. Ta v manjšem obsegu niso problematična. A pretiravati ne kaže, raje se vrnimo k bolj naravnim različicam, ki jih lahko izdelamo sami.
Med nevarne odpadke sodi tudi jedilno olje, ki ostane, denimo, po cvrtju. Tudi to lahko onesnaži vodne vire, predvsem pa olje vsebuje snovi, ki uničujejo koristne mikroorganizme, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke.
Posebej velja omeniti odpadno električno in elektronsko opremo. Njena uporaba narašča, Slovenci je imamo doma okoli 160 kilogramov na prebivalca. V številnih izdelkih najdemo, denimo, litij-ionske baterije. Rudolf Horvat iz podjetja Saubermacher opozarja, da bi jih morali zbirati ločeno:
»V igrači jo najdemo, v kolesu, v avtomobilu in podobno. Te male zadeve se najdejo tudi v mešanih komunalnih odpadkih. In vemo, da iskrica preskoči in požar je lahko zelo hitro tukaj.«
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov