Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov