Jutranji pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem

Italijanski bruto domači proizvod je v vsem lanskem letu zrastel po ne dokončnih rezultatih komaj za odstotek, kar je najslabše v vsem evro območju – obeti pa so uradno slabi vsaj še za prvo tromesečje letos, neuradno pa tudi za naprej.

»Premier Giuseppe Conte sicer verjame, da naj bi bruto domači proizvod v Italiji začel že spomladi pospešeno rasti, saj verjame, da bo rezultate izboljšala uvedba temeljnega državljanskega dohodka – se pravi: novega socialnega transferja, do katerega bo upravičenih pet milijonov ljudi.«

Contejevo nacional populistično vlado, kot vemo, sestavljata dve stranki: suverenistična Liga in ideološko izmuzljivo Gibanje petih zvezd. Njuno sodelovanje je bilo doslej precej uspešno – ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje.

Še večje težave ima italijanska opozicija, saj je precej neprepoznavna, razklana in neučinkovita. Če odmislimo drobne stranke na levici in skrajni desnici, ki se trenutno brezuspešno borijo za preživetje – nam ostane levo sredinska Demokratska stranka; drugouvrščena na lanskoletnih volitvah. Demokrati so v mesecih Contejeve vlade doslej šibko in neučinkovito protestirali, predvsem pa so se ukvarjali sami s sabo. Po odstopu Mattea Renzija in nato še njegovega namestnika z mesta sekretarja se je začelo obdobje iskanja novih kandidatov. Včeraj je Demokratska stranka uradno vstopila v kongresno obdobje, ki naj bi se končalo s primarnimi volitvami novega sekretarja 3. marca. Kandidati so trije, največ možnosti pa ima aktualni predsednik dežele Lacij Nicola Zingaretti.

»Demokratska stranka bo v bitko za evropske glasove stopila šele marca – s precejšnjo zamudo glede na obe vladni stranki. S kakšnim programom in s kako učinkovito kampanjo, pa zaenkrat ne ve še nihče.«

Aktualni vladni stranki pa napovedujeta tudi spreminjanje italijanske ustave. Šlo naj bi zlasti za zmanjšanje števila parlamentarcev, s čimer bi radi znižali stroške politike. V to računico pa menda stopa tudi politika slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini.

Znižanje stroškov politike je bila ena od predvolilnih obljub Gibanja petih zvezd, ki napoveduje nižanje parlamentarnih plač in spremembo ustave v smislu krčenja števila parlamentarcev. Plače italijanskih parlamentarcev so med najvišjimi v Evropi, kar glede na gospodarsko stanje v državi res ni upravičeno. Gre tudi za visoko število parlamentarcev: v poslanski zbornici jih sedi 630, v senatu 315 – skupaj torej 945 ljudi. Po predlogu ustavnega zakona naj bi število parlamentarcev znižali za 354: po novem naj bi jih bilo v poslanski zbornici samo še 400, v senatu pa 200.

»Pot do predlagane spremembe je seveda še dolga, zato pa predstavniki slovenske manjšine niso hoteli zamuditi priložnosti. Njena predstavnica v senatu, Tatjana Rojc iz Demokratske stranke, je tako v četrtek že vložila svoje amandmaje k predlaganemu ustavnemu zakonu. Amandmaji predvidevajo, da bi med senatorskimi mesti, predvidenimi za deželo Furlanijo Julijsko krajino, eno mesto bilo rezervirano za predstavnika slovenske skupnosti. »

Papež  Frančišek je sinoči kot prvi papež v zgodovini pripotoval na arabski polotok – natančneje v Abu Dhabi.

» Združeni arabski emirati so, kot vemo, pretežno muslimanska država, kjer pa je verska svoboda zagotovljena. V državi živi okoli milijona katoličanov, pretežno azijskega izvora – gre za delavce na začasnem delu v Emiratih.«

Sicer pa je ta teden najpomembnejši v vsem letu za italijansko zabavno glasbeno sceno. Jutri se začenja festival v San Remu.

»Nekdaj je veljalo pravilo, da v obdobju petih dni, kolikor traja festival, utihne tudi italijanska politika. Bomo videli, ali bo tudi letos tako.«