Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.

Črnega zakola konj ni malo, cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega

Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.

»Vsaj tretjina, morda celo polovica športnih konj konča v zakolih, na domačih dvoriščih, predvsem kasače pa tudi drugih in odkritje inšpekcije sploh ni presenetljivo«,

pravi Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.
Nizka cena živih kasačev in draga obiski veterinarjev

»Cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih kasaškim lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega. Ljutomerski kasač je kot slovenska avtohtona pasma zelo malo cenjen. Povprečna cena za kasača je od 300 do 700 evrov, medtem ko lastnik za njegovo meso lahko dobi enkrat več denarja.«

V sami reji kasačev oz. drugih športnih konj gredo živali skozi proces treningov, živali se v času pred tekmovanji preizkuša, če bodo sploh primerne za vrhunski šport, uporabljajo se doping, poživila, pomirjevala, morda hormonski preparati. To so različne substance, da bi žival pokazala največjo zmogljivost ali potenciale. Za te substance obstaja legalni in ilegalni trg. Veliko ilegalnega uvoza je iz Italije, Madžarske in Češke. Te substance konjem dajejo lastiki ali trenerji sami.

Lastniki športnih konj jedo meso živali, ki niso bile podvržene zdravilom in poživilom

»Lastniki mesa športnih konj ne uživajo, zase raje redijo žrebičke ali pa živali, ki niso podvržene dopingu. Konjsko meso se uporablja za salame, zrezke, juhe. Meso toplokrvnih pasem, kamor sodijo športne pasme, hitro počrni, v predelavi v salame zato to pogosto korigirajo z določenimi začimbami.«

Nelegalni zakol se dogaja tudi s konji hladnokrvnih pasem, ki so zrejeni in namenjeni za prodajo mesa. To področje je bolj kontrolirano, čeprav tudi ti lahko končajo pod domačim kozolcem obešeni z nogami navzgor, zlasti v času dokler žrebeta niso registrirana.

Na področju kopitarjev je sistem označevanja in registracije ohlapen, veliko konj je neregistriranih in vse to prispeva, da prihaja do črnih zakolov.
Zdravniki promovirajo konjsko meso kot zdravo, a mišljeno je meso konjev, ki so rejeni za zakol in ne meso športnih živali. Veliko večino iz ilegalnega zakola pokupijo okoličani, ki se premalo zavedajo da je meso športnih konjev zdravstveno oporečno.