Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Najbolj priljubljene so italijanske komične opere, pravi poznavalci pa prisegajo na Wagnerja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, ki z njo ni bil najbolj zadovoljen. Občinstvo pa je predstavo odlično sprejelo in je skladatelja z bučnim aplavzom kar 36-krat priklicalo na oder. Po dveh uprizoritvah so Ples v maskah kmalu igrali na vseh italijanskih odrih. Leta 1904 so v Milanu na isti datum prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili operi …
Opera je nastala konec 16. stoletja v italijanskih Firencah na podlagi antičnih vzorov, na primer grške tragedije. Ampak današnja opera je precej drugačna, pravi dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Mi poznamo predvsem repertoar 19. stoletja, ko se nam zdi, da je središčnega pomena v operi arija, torej neka spevna melodija, ki jo potem pevci prepevajo na vseh open-air koncertih. V tistem času je bila arija rezervirana samo za to, da je portretirala najnižje sloje, pastirje, pastirice, medtem ko so kralji in velikaši uporabljali recitale.”
Slovenci, pa tudi drugi narodi, imajo najraje italijanske opere skladateljev, kot so Verdi, Rossini, Puccini, priljubljeni so tudi Mozart, Händel, med “težja” operna dela pa sodijo opere Richarda Straussa in seveda Wagnerjeve opere. Znamenit je Wagnerjev Nibelungov prstan, ki traja kar 4 zaporedne dni po 4 ure. Nastalo je tudi nekaj slovenskih oper, najbolj priljubljen je Foersterjev Gorenjski slavček, sicer pa smo Slovenci bolj “poustvarjalci” tudi na opernem področju. Slovensko operno produkcijo lahko upravičeno s tujo primerja Vladimir Frantar, ki je verjetno eden največjih ljubiteljev opere pri nas. Operne hiše obiskuje ob malih nog in skoraj ni operne hiše na svetu, ki je še ne bi obiskal.
“Opera združuje celo vrsto umetniških vej. Od glasbe, ki je glavna, do literature, slikarstva, arhitekture … Saj veste, kostumografija, scenografija … In to me je od nekdaj privlačilo. Oseba, ki me je v to vpeljala, je bila pa moja mama. Ona je bila ljubiteljica opere in je bila, kot rečemo, kuhana in pečena v ljubljanski operi.”
Za dobro opero je pomembno več sestavin: vsebina oz. zgodba, glasba, vokali, scena in kostumi … Opera se namreč ne le posluša, ampak tudi gleda. S tem so se strinjali tudi poslušalci Prvega, ki so z nami delili svoje mnenje o operi in spomine na posamezne operne predstave. Poslušalec Karel iz Selške doline je v opero rad zahajal pred poroko, zdaj pa razmišlja, da bi svoje obiske opernih hiš obnovil, in sicer kar v sinovi družbi. Tudi mladi rod namreč ni imun na čare opere, kar se je že pred leti kot učiteljica glasbe na osnovni šoli prepričala Marina iz Kamnika. Marjana z Gorenjske je pred mnogo leti obiskala eno najbolj znanih opernih hiš na svetu, Teatro Colón v Buenos Airesu. V vrsto za vstopnico se je morala postaviti že ob štirih zjutraj! Ido iz Hoč je navdušila Metropolitanska opera v New Yorku, Elizabeta iz Bistrice ob Sotli pa rada spremlja operne prenose na televiziji, čeprav takrat vsi okoli nje pobegnejo.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.
Najbolj priljubljene so italijanske komične opere, pravi poznavalci pa prisegajo na Wagnerja
17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, ki z njo ni bil najbolj zadovoljen. Občinstvo pa je predstavo odlično sprejelo in je skladatelja z bučnim aplavzom kar 36-krat priklicalo na oder. Po dveh uprizoritvah so Ples v maskah kmalu igrali na vseh italijanskih odrih. Leta 1904 so v Milanu na isti datum prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili operi …
Opera je nastala konec 16. stoletja v italijanskih Firencah na podlagi antičnih vzorov, na primer grške tragedije. Ampak današnja opera je precej drugačna, pravi dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
“Mi poznamo predvsem repertoar 19. stoletja, ko se nam zdi, da je središčnega pomena v operi arija, torej neka spevna melodija, ki jo potem pevci prepevajo na vseh open-air koncertih. V tistem času je bila arija rezervirana samo za to, da je portretirala najnižje sloje, pastirje, pastirice, medtem ko so kralji in velikaši uporabljali recitale.”
Slovenci, pa tudi drugi narodi, imajo najraje italijanske opere skladateljev, kot so Verdi, Rossini, Puccini, priljubljeni so tudi Mozart, Händel, med “težja” operna dela pa sodijo opere Richarda Straussa in seveda Wagnerjeve opere. Znamenit je Wagnerjev Nibelungov prstan, ki traja kar 4 zaporedne dni po 4 ure. Nastalo je tudi nekaj slovenskih oper, najbolj priljubljen je Foersterjev Gorenjski slavček, sicer pa smo Slovenci bolj “poustvarjalci” tudi na opernem področju. Slovensko operno produkcijo lahko upravičeno s tujo primerja Vladimir Frantar, ki je verjetno eden največjih ljubiteljev opere pri nas. Operne hiše obiskuje ob malih nog in skoraj ni operne hiše na svetu, ki je še ne bi obiskal.
“Opera združuje celo vrsto umetniških vej. Od glasbe, ki je glavna, do literature, slikarstva, arhitekture … Saj veste, kostumografija, scenografija … In to me je od nekdaj privlačilo. Oseba, ki me je v to vpeljala, je bila pa moja mama. Ona je bila ljubiteljica opere in je bila, kot rečemo, kuhana in pečena v ljubljanski operi.”
Za dobro opero je pomembno več sestavin: vsebina oz. zgodba, glasba, vokali, scena in kostumi … Opera se namreč ne le posluša, ampak tudi gleda. S tem so se strinjali tudi poslušalci Prvega, ki so z nami delili svoje mnenje o operi in spomine na posamezne operne predstave. Poslušalec Karel iz Selške doline je v opero rad zahajal pred poroko, zdaj pa razmišlja, da bi svoje obiske opernih hiš obnovil, in sicer kar v sinovi družbi. Tudi mladi rod namreč ni imun na čare opere, kar se je že pred leti kot učiteljica glasbe na osnovni šoli prepričala Marina iz Kamnika. Marjana z Gorenjske je pred mnogo leti obiskala eno najbolj znanih opernih hiš na svetu, Teatro Colón v Buenos Airesu. V vrsto za vstopnico se je morala postaviti že ob štirih zjutraj! Ido iz Hoč je navdušila Metropolitanska opera v New Yorku, Elizabeta iz Bistrice ob Sotli pa rada spremlja operne prenose na televiziji, čeprav takrat vsi okoli nje pobegnejo.
Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.
Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.
Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.
Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Neveljaven email naslov