Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Bodo dijaki za parado res morali odšteti 59 evrov?
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos.
Dijaška skupnost Ljubljana pravi, da je v začetku šolskega leta direktor plesne šole UrškaPro, Boris Prokofjev, na predstavitvah svoje plesne šole, dijakom dejal, da bodo v primeru, da ne izberejo njegove plesne šole za organizacijo maturantskega plesa, za udeležbo na maturantski paradi morali plačati 59 evrov. Dijaška skupnost je nato stopila v stik z Mestno občino Ljubljana, kjer so zatrdili, da v primeru, da bo cena maturantske parade znašala 59 evrov, MOL ne bo odstopil javnih površin za organizacijo dogodka. Kristijan Briški, predsednik Dijaške skupnosti Ljubljana, pojasnjuje nadaljevanje zgodbe.
Dober mesec kasneje smo se srečali pri gospodu županu – predstavniki Dijaške skupnosti Ljubljana, predstavniki plesne šole Bolero, predstavniki plesne šole Urška in ravnatelji nekaterih srednjih šol. Dogovorili smo se za točno določeno ceno, ki naj bi bila 10 evrov in DDV. Dogovorili smo se tudi, kaj vse ta znesek dijakom ponudi – ves material, zajtrk, udeležbo na paradi in vstopnino na “after party”. Dogovorili smo se tudi, da bo Plesna šola Urška 10 000 evrov plačala dijaški organizaciji, če se dogovora, s katerim so se strinjali vsi na sestanku, ne bo držala.
Ob začetku oglaševanja dogodka so se nato znova pojavile manipulacije, saj je bil oglaševani znesek spet 59 evrov, tako pravijo na Dijaški skupnosti Ljubljana, kjer dodajajo še, da so bili s strani predstavnikov plesne šole Urške Pro deležni groženj, da bodo proti njim uporabili vsa pravna sredstva in da bodo razkrili vsa njihova imena. No, druga stran, torej plesna šola Urška Pro vse skupaj ostro zavrača, solastnica Urške Pro Mateja Hočevar Prokofjev pojasnjuje, da so junija lani resda pripravili brošuro, v kateri so navedli informacijo o višini stroška organizacije Maturantske parade in ta je 59€ na udeleženca. V avgustu in oktobru so nato na sestankih na MOL potekali pogovori o organizaciji parade in o ceni, kar so na zadnjem srečanju tudi strnili v ključne točke. Glede domnevnih groženj pa Mateja Prokofjev pravi, da gre za laž in sprenevedanje predstavnikov Dijaške skupnosti Ljubljana, grožnje niso bile nikoli niti izrečene niti zapisane, da so na družbenih omrežjih določene zadeve zgolj pojasnjevali, da pa so vsa ta pojasnila oz. objave že izbrisane. Dodajajo še, da pri organizaciji parade vsako leto sodeluje veliko število dijakinj in dijakov, s čimer je zagotovljen zadosten vpliv tistih, ki jim je prireditev tudi namenjena.
Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, od koder so pisno sporočili, da si ves čas prizadevajo, da bi vsi deležniki našli skupni jezik ter da bi zaradi maturantk in maturantov parada lahko izvedli. Slovensko cesto organizatorjem odstopijo brezplačno, ima pa sama organizacija določene stroške. Zato so se dogovorili, da je strošek organizacije maturantske parade 10 € na udeleženca. In še – glede na to, da se organizator velikokrat ne drži dogovora oziroma je ves čas potrebna kontrola in opozarjanje, hkrati pa je vsako leto večje nezadovoljstvo vseh z organizatorjem, razmišljamo tudi o možnosti spremembe izvajalca oz. da občina sama prevzame izvedbo maturantske parade.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Bodo dijaki za parado res morali odšteti 59 evrov?
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos.
Dijaška skupnost Ljubljana pravi, da je v začetku šolskega leta direktor plesne šole UrškaPro, Boris Prokofjev, na predstavitvah svoje plesne šole, dijakom dejal, da bodo v primeru, da ne izberejo njegove plesne šole za organizacijo maturantskega plesa, za udeležbo na maturantski paradi morali plačati 59 evrov. Dijaška skupnost je nato stopila v stik z Mestno občino Ljubljana, kjer so zatrdili, da v primeru, da bo cena maturantske parade znašala 59 evrov, MOL ne bo odstopil javnih površin za organizacijo dogodka. Kristijan Briški, predsednik Dijaške skupnosti Ljubljana, pojasnjuje nadaljevanje zgodbe.
Dober mesec kasneje smo se srečali pri gospodu županu – predstavniki Dijaške skupnosti Ljubljana, predstavniki plesne šole Bolero, predstavniki plesne šole Urška in ravnatelji nekaterih srednjih šol. Dogovorili smo se za točno določeno ceno, ki naj bi bila 10 evrov in DDV. Dogovorili smo se tudi, kaj vse ta znesek dijakom ponudi – ves material, zajtrk, udeležbo na paradi in vstopnino na “after party”. Dogovorili smo se tudi, da bo Plesna šola Urška 10 000 evrov plačala dijaški organizaciji, če se dogovora, s katerim so se strinjali vsi na sestanku, ne bo držala.
Ob začetku oglaševanja dogodka so se nato znova pojavile manipulacije, saj je bil oglaševani znesek spet 59 evrov, tako pravijo na Dijaški skupnosti Ljubljana, kjer dodajajo še, da so bili s strani predstavnikov plesne šole Urške Pro deležni groženj, da bodo proti njim uporabili vsa pravna sredstva in da bodo razkrili vsa njihova imena. No, druga stran, torej plesna šola Urška Pro vse skupaj ostro zavrača, solastnica Urške Pro Mateja Hočevar Prokofjev pojasnjuje, da so junija lani resda pripravili brošuro, v kateri so navedli informacijo o višini stroška organizacije Maturantske parade in ta je 59€ na udeleženca. V avgustu in oktobru so nato na sestankih na MOL potekali pogovori o organizaciji parade in o ceni, kar so na zadnjem srečanju tudi strnili v ključne točke. Glede domnevnih groženj pa Mateja Prokofjev pravi, da gre za laž in sprenevedanje predstavnikov Dijaške skupnosti Ljubljana, grožnje niso bile nikoli niti izrečene niti zapisane, da so na družbenih omrežjih določene zadeve zgolj pojasnjevali, da pa so vsa ta pojasnila oz. objave že izbrisane. Dodajajo še, da pri organizaciji parade vsako leto sodeluje veliko število dijakinj in dijakov, s čimer je zagotovljen zadosten vpliv tistih, ki jim je prireditev tudi namenjena.
Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, od koder so pisno sporočili, da si ves čas prizadevajo, da bi vsi deležniki našli skupni jezik ter da bi zaradi maturantk in maturantov parada lahko izvedli. Slovensko cesto organizatorjem odstopijo brezplačno, ima pa sama organizacija določene stroške. Zato so se dogovorili, da je strošek organizacije maturantske parade 10 € na udeleženca. In še – glede na to, da se organizator velikokrat ne drži dogovora oziroma je ves čas potrebna kontrola in opozarjanje, hkrati pa je vsako leto večje nezadovoljstvo vseh z organizatorjem, razmišljamo tudi o možnosti spremembe izvajalca oz. da občina sama prevzame izvedbo maturantske parade.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov