Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S čim se boste lotili spomladanskega čiščenja?
Naravna čistila
Ste se že lotili spomladanskega čiščenja vašega doma? Kakšni izdelki so v vaši omarici s čistili? So to umetna, običajna čistila, ki jih najdemo na policah vsake trgovine, imajo zelo širok cenovni razpon in so navadno zelo učinkovita, tudi agresivna, ali so to naravna, bio, eko čistila, ki glede na sestavine v nasprotju s prvimi ne onesnažujejo okolja? Morda pa ste med tistimi, ki imajo v omarici s čistili zgolj pršilko z vodo, alkoholni kis, sodo bikarbono in recimo citronsko kislino?
Receptov za doma narejena čistila je zelo veliko. Aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije za čiščenje številnih površin, razen recimo granita in neobdelanega lesa, uporablja univerzalno čistilo z zgolj kisom, vodo in eteričnimi olji. Tanja Sluga iz Hiše nature prav tako poleg limoninega soka in sode bikarbone za čiščenje v svojem domu redno uporablja alkoholni kis. Opozarja pa, da ga ne smemo mešati s sodo bikarbono, ker bo prišlo do nevtralizacije, torej ne bo učinka.
“Če imamo radi sebe, je zelo pomembno, da poskrbimo tudi, kaj vnašamo vase in v svoje okolje. Zakaj bi še bolj obremenjevali naš organizem, kot je že obremenjen?”
Še pred desetimi leti ste težko dobili izdelke, ki so bili trajnostno zasnovani, so uporabljali reciklirane materiale, bili biorazgradljivi, niso bili testirani na živalih in njihova proizvodnja ni bila moralno sporna. Danes je drugače. Že v vsaki fizični in številnih spletnih trgovinah lahko najdemo takšne izdelke – tudi čistila. Elvis Kenik iz avstrijskega podjetja Niceshops je povedal, da je znamk, ki prodajajo ekološka čistila vsako leto več. Opaža pa tudi trend, da manj kot ima nek izdelek sestavin, bolj je prodajan. Tamara Kavčič iz podjetja Goody.si je povedala, da je sama začela uporabljati naravna čistila po sili razmer, ko se je v družini pojavila huda alergija na nekatere od preparatov, ki so jih uporabljali za čiščenje doma. Zato opozarja, da je vedno – tudi pri naravnih čistilih v trgovinah – treba biti pozoren na deklaracije oziroma sezname sestavin. Če so na seznamu zgolj recimo beli kis, rastlinski alkohol, eterična olja, rastlinski izvlečki, potem je skrb odveč. Trajnostno naravnano trgovino predvsem s kozmetiko in čistili Okaay.si sta pred leti odprli tudi sestri Keržan. Najprej na najboljši možni lokaciji – na spletu, kasneje tudi v fizični obliki. Sandra Keržan je povedala, da so se na začetku soočale predvsem z vprašanji, ali ta čistila, ki so izdelana zgolj na bazi rastlin in sadja, res delujejo.
“Največji problem je bil prepričati ljudi, da zamenjajo mentaliteto, da naravno ne učinkuje. Imajo isti učinek kot kemikalije, le da s tem manj škodujemo sebi in okolju.”
4478 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S čim se boste lotili spomladanskega čiščenja?
Naravna čistila
Ste se že lotili spomladanskega čiščenja vašega doma? Kakšni izdelki so v vaši omarici s čistili? So to umetna, običajna čistila, ki jih najdemo na policah vsake trgovine, imajo zelo širok cenovni razpon in so navadno zelo učinkovita, tudi agresivna, ali so to naravna, bio, eko čistila, ki glede na sestavine v nasprotju s prvimi ne onesnažujejo okolja? Morda pa ste med tistimi, ki imajo v omarici s čistili zgolj pršilko z vodo, alkoholni kis, sodo bikarbono in recimo citronsko kislino?
Receptov za doma narejena čistila je zelo veliko. Aromaterapevtka Ana Ličina iz Šole aromaterapije za čiščenje številnih površin, razen recimo granita in neobdelanega lesa, uporablja univerzalno čistilo z zgolj kisom, vodo in eteričnimi olji. Tanja Sluga iz Hiše nature prav tako poleg limoninega soka in sode bikarbone za čiščenje v svojem domu redno uporablja alkoholni kis. Opozarja pa, da ga ne smemo mešati s sodo bikarbono, ker bo prišlo do nevtralizacije, torej ne bo učinka.
“Če imamo radi sebe, je zelo pomembno, da poskrbimo tudi, kaj vnašamo vase in v svoje okolje. Zakaj bi še bolj obremenjevali naš organizem, kot je že obremenjen?”
Še pred desetimi leti ste težko dobili izdelke, ki so bili trajnostno zasnovani, so uporabljali reciklirane materiale, bili biorazgradljivi, niso bili testirani na živalih in njihova proizvodnja ni bila moralno sporna. Danes je drugače. Že v vsaki fizični in številnih spletnih trgovinah lahko najdemo takšne izdelke – tudi čistila. Elvis Kenik iz avstrijskega podjetja Niceshops je povedal, da je znamk, ki prodajajo ekološka čistila vsako leto več. Opaža pa tudi trend, da manj kot ima nek izdelek sestavin, bolj je prodajan. Tamara Kavčič iz podjetja Goody.si je povedala, da je sama začela uporabljati naravna čistila po sili razmer, ko se je v družini pojavila huda alergija na nekatere od preparatov, ki so jih uporabljali za čiščenje doma. Zato opozarja, da je vedno – tudi pri naravnih čistilih v trgovinah – treba biti pozoren na deklaracije oziroma sezname sestavin. Če so na seznamu zgolj recimo beli kis, rastlinski alkohol, eterična olja, rastlinski izvlečki, potem je skrb odveč. Trajnostno naravnano trgovino predvsem s kozmetiko in čistili Okaay.si sta pred leti odprli tudi sestri Keržan. Najprej na najboljši možni lokaciji – na spletu, kasneje tudi v fizični obliki. Sandra Keržan je povedala, da so se na začetku soočale predvsem z vprašanji, ali ta čistila, ki so izdelana zgolj na bazi rastlin in sadja, res delujejo.
“Največji problem je bil prepričati ljudi, da zamenjajo mentaliteto, da naravno ne učinkuje. Imajo isti učinek kot kemikalije, le da s tem manj škodujemo sebi in okolju.”
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Neveljaven email naslov