Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odpadne vode so bogate z informacijami o prehranjevalnih navadah ljudi ter o uživanju drog in zdravil
Generalna skupščina ZN je z razglasitvijo svetovnega dneva voda – 22. marec je za svetovni dan voda razglasila leta 1993 – želela svetovno javnost opomniti na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z vodnimi zalogami. Vode smo se na Prvem zato z nekaterimi zanimivostmi spomnili tudi v tokratnem nedeljskem jutru.
Skupaj z dr. Natašo Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano smo razmišljali o tem, kateri so najbolj pogosti onesnaževalci naših voda, kako pogosto se preverja vodne vzorce pitne vode in tudi, kaj pomeni, če je voda klorirana.
“Pitna voda je najbolj pogosto neskladna zaradi koliformnih bakterij. To so okoljske bakterije, ki same po sebi ne pomenijo neke nevarnosti za zdravje, a v pitni vodi jih ne sme biti. Najbolj nezaželene so bakterije fekalnega izvora, tu določamo zlasti bakterije E. Coli in enterokoke. Kadar jih najdemo v pitni vodi, pomeni, da voda ni varna za pitje in da je lahko onesnažena tudi z drugimi bakterijami ali celo z virusi.” dr. Nataša Sovič
Za odstranjevanje oz. uničevanje bakterij v vodi obstajajo različni postopki, eden od teh je tudi kloriranje vode. Pa je voda, v kateri je zaznati klor, slabše kvalitete od tiste brez klora?
“Klor se pitni vodi dodaja iz dveh razlogov. Prvi namen je ta, da dosežemo skladnost na samem vodnem viru, kjer so prisotne bakterije in jo je treba iz tega razloga razkuževati. Drug namen kloriranja pa je, da voda ostane varna in mikrobiološko nekontaminirana tudi znotraj distribucije. Kadar vodo distribuiramo dlje časa, kadar voda stoji v vodohramih, zbiralnikih, se dodaja minimalna količina klora, da se ta voda kasneje med distribucijo ne okuži. Kadar uporabniki klor zaznajo, ne pomeni, da je količina klora v vodi presežena.” dr. Nataša Sovič
V Sloveniji pregovorno pijemo kakovostno vodo. Tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami:
“Jaz verjamem, da pijemo zelo dobro vodo, kar se tiče kemijske skladnosti smo v samem evropskem vrhu. Na vprašanje, kje v državi se pije najboljša voda pa ni preprostega odgovora. Čisto odvisno na podlagi kakšnih parametrov ocenjujemo to kakovost. Brez skrbi pa lahko iz katerga koli največjega vodovoda z zagotovostjo jamčimo najvišjo kakovost vode. “
Vode so med drugim lahko nosilke številnih informacij. Pitne in čiste o svoji sestavi, odpadne vode prav tako, pri čemer nam povedo obilo tudi o naših lastnih aktivnostih. V več evropskih mestih so analizirali vsebnosti drog v odpadnih vodah in dobili odgovor na vprašanje, koliko in katere droge se uživajo med ljudmi na določenem območju glede na presnovke, ki ostanejo v odpadnih vodah. Vzorce so preverjali še pred vstopom odpadnih voda v čistilno napravo. V letu 2017 so preverjali vzorce v Ljubljani, leta 2018 še v Mariboru ter Domžalah in Kamniku, letos tudi v Novem Mestu in v Kopru. Preverjali so vsebnost kokaina, ekstazija, amfetamina, metaamfetamina, THC-ja in heroina. Pri raziskavah pri nas je sodelovala prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Štefan.
“V splošnem se v Sloveniji največ uporablja THC, sledi kokain in ekstazi, v manjših količinah pa amfetamin in metaamfetamin. Ljubljana je pri vseh drogah, ki smo jih določili, na prvem mestu. Večinoma sledi Maribor, kar se tiče kokaina pa po obremenitvi sledita Domžale in Kamnik pred Mariborom.” prof. dr. Ester Heath
Epidemiologija odpadnih vod se lahko razširi na vse učinkovin oz. spojine, katerim so ljudje vzpostavljeni:
“To so lahko bodisi umetna sladila v hrani bodisi onesnažila, kot so pesticidi ali ftalati – zadrževalci gorenja, tudi različne strupene kemikalije, ki smo jim izpostavljeni. Izpostavljenost ljudi je zapisana v odpadni vodi in mi lahko vse to dobimo z analizo odpadnih voda.” prof. dr. Ester Heath
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odpadne vode so bogate z informacijami o prehranjevalnih navadah ljudi ter o uživanju drog in zdravil
Generalna skupščina ZN je z razglasitvijo svetovnega dneva voda – 22. marec je za svetovni dan voda razglasila leta 1993 – želela svetovno javnost opomniti na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z vodnimi zalogami. Vode smo se na Prvem zato z nekaterimi zanimivostmi spomnili tudi v tokratnem nedeljskem jutru.
Skupaj z dr. Natašo Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano smo razmišljali o tem, kateri so najbolj pogosti onesnaževalci naših voda, kako pogosto se preverja vodne vzorce pitne vode in tudi, kaj pomeni, če je voda klorirana.
“Pitna voda je najbolj pogosto neskladna zaradi koliformnih bakterij. To so okoljske bakterije, ki same po sebi ne pomenijo neke nevarnosti za zdravje, a v pitni vodi jih ne sme biti. Najbolj nezaželene so bakterije fekalnega izvora, tu določamo zlasti bakterije E. Coli in enterokoke. Kadar jih najdemo v pitni vodi, pomeni, da voda ni varna za pitje in da je lahko onesnažena tudi z drugimi bakterijami ali celo z virusi.” dr. Nataša Sovič
Za odstranjevanje oz. uničevanje bakterij v vodi obstajajo različni postopki, eden od teh je tudi kloriranje vode. Pa je voda, v kateri je zaznati klor, slabše kvalitete od tiste brez klora?
“Klor se pitni vodi dodaja iz dveh razlogov. Prvi namen je ta, da dosežemo skladnost na samem vodnem viru, kjer so prisotne bakterije in jo je treba iz tega razloga razkuževati. Drug namen kloriranja pa je, da voda ostane varna in mikrobiološko nekontaminirana tudi znotraj distribucije. Kadar vodo distribuiramo dlje časa, kadar voda stoji v vodohramih, zbiralnikih, se dodaja minimalna količina klora, da se ta voda kasneje med distribucijo ne okuži. Kadar uporabniki klor zaznajo, ne pomeni, da je količina klora v vodi presežena.” dr. Nataša Sovič
V Sloveniji pregovorno pijemo kakovostno vodo. Tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami:
“Jaz verjamem, da pijemo zelo dobro vodo, kar se tiče kemijske skladnosti smo v samem evropskem vrhu. Na vprašanje, kje v državi se pije najboljša voda pa ni preprostega odgovora. Čisto odvisno na podlagi kakšnih parametrov ocenjujemo to kakovost. Brez skrbi pa lahko iz katerga koli največjega vodovoda z zagotovostjo jamčimo najvišjo kakovost vode. “
Vode so med drugim lahko nosilke številnih informacij. Pitne in čiste o svoji sestavi, odpadne vode prav tako, pri čemer nam povedo obilo tudi o naših lastnih aktivnostih. V več evropskih mestih so analizirali vsebnosti drog v odpadnih vodah in dobili odgovor na vprašanje, koliko in katere droge se uživajo med ljudmi na določenem območju glede na presnovke, ki ostanejo v odpadnih vodah. Vzorce so preverjali še pred vstopom odpadnih voda v čistilno napravo. V letu 2017 so preverjali vzorce v Ljubljani, leta 2018 še v Mariboru ter Domžalah in Kamniku, letos tudi v Novem Mestu in v Kopru. Preverjali so vsebnost kokaina, ekstazija, amfetamina, metaamfetamina, THC-ja in heroina. Pri raziskavah pri nas je sodelovala prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Štefan.
“V splošnem se v Sloveniji največ uporablja THC, sledi kokain in ekstazi, v manjših količinah pa amfetamin in metaamfetamin. Ljubljana je pri vseh drogah, ki smo jih določili, na prvem mestu. Večinoma sledi Maribor, kar se tiče kokaina pa po obremenitvi sledita Domžale in Kamnik pred Mariborom.” prof. dr. Ester Heath
Epidemiologija odpadnih vod se lahko razširi na vse učinkovin oz. spojine, katerim so ljudje vzpostavljeni:
“To so lahko bodisi umetna sladila v hrani bodisi onesnažila, kot so pesticidi ali ftalati – zadrževalci gorenja, tudi različne strupene kemikalije, ki smo jim izpostavljeni. Izpostavljenost ljudi je zapisana v odpadni vodi in mi lahko vse to dobimo z analizo odpadnih voda.” prof. dr. Ester Heath
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov