Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čez teden dni se bodo v praksi začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika, ki je sicer začel veljati 15-tega aprila 2017. Družinski zakonik prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja »ženitnih pogodb«, ki jih pri nas doslej nismo poznali in pa možnost, da se kar pri notarju sklene sporazum o razvezi zakona. Obe spremembi bosta velik izziv za notarje, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani. O obeh novostih se je Jolanda Lebar pogovarjala z notarko Natašo Erjavec.
Prihodnji teden se bodo začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika
Nov družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017 in prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja predporočnih pogodb in sporazuma o razvezi zakona kar pri notarju. Obe spremembi bosta zanje velik izziv, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani.
Ženitne ali predporočne pogodbe naša zakonodaja – kot ostanek socializma in skupne lastnine – doslej ni priznavala. Nov družinski zakonik sicer ohranja načelo premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev. Povedano drugače: tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom in odplačno v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, velja za skupno premoženje. Novost pa je, da zakonca lahko s predporočno pogodbo zadevo uredita drugače, tako kot jima bolj ustreza, pojasnjuje notarka Nataša Erjavec:
Zakonit premoženjski režim torej nadomestita s kakšnim drugim režimom, morda z režimom ločenega premoženja. Njuna medsebojna premoženjska razmerja in tista, ki posegajo v razmerja s tretjimi osebami, uredita na način, ki jima ustreza.
Pogodba bo morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v nasprotnem bo nična. Zakonca bosta morala za veljavnost pogodbe drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski in finančni položaj. Zaradi prepletenosti osebnih in premoženjskih razmerij pa bo moral biti notar posebej pozoren, kadar bosta želela partnerja medsebojna premoženjska razmerja urediti tako, da bo med njunimi obveznostmi in pravicami izrazito neravnotežje.
Predporočne pogodbe se bodo obvezno vpisovale tudi v register, vodila ga bo Notarska zbornica. Del podatkov bo javnih. Predvsem podatki o tem, kdo je sklenil takšno pogodbo, pri katerem notarju, kdaj, kdaj bo začela veljati, kdaj je bila spremenjena ali kdaj je prenehala. Vsebina pogodbe pa ne bo javna.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čez teden dni se bodo v praksi začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika, ki je sicer začel veljati 15-tega aprila 2017. Družinski zakonik prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja »ženitnih pogodb«, ki jih pri nas doslej nismo poznali in pa možnost, da se kar pri notarju sklene sporazum o razvezi zakona. Obe spremembi bosta velik izziv za notarje, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani. O obeh novostih se je Jolanda Lebar pogovarjala z notarko Natašo Erjavec.
Prihodnji teden se bodo začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika
Nov družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017 in prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja predporočnih pogodb in sporazuma o razvezi zakona kar pri notarju. Obe spremembi bosta zanje velik izziv, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani.
Ženitne ali predporočne pogodbe naša zakonodaja – kot ostanek socializma in skupne lastnine – doslej ni priznavala. Nov družinski zakonik sicer ohranja načelo premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev. Povedano drugače: tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom in odplačno v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, velja za skupno premoženje. Novost pa je, da zakonca lahko s predporočno pogodbo zadevo uredita drugače, tako kot jima bolj ustreza, pojasnjuje notarka Nataša Erjavec:
Zakonit premoženjski režim torej nadomestita s kakšnim drugim režimom, morda z režimom ločenega premoženja. Njuna medsebojna premoženjska razmerja in tista, ki posegajo v razmerja s tretjimi osebami, uredita na način, ki jima ustreza.
Pogodba bo morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, v nasprotnem bo nična. Zakonca bosta morala za veljavnost pogodbe drug drugemu v celoti in po resnici razkriti svoj premoženjski in finančni položaj. Zaradi prepletenosti osebnih in premoženjskih razmerij pa bo moral biti notar posebej pozoren, kadar bosta želela partnerja medsebojna premoženjska razmerja urediti tako, da bo med njunimi obveznostmi in pravicami izrazito neravnotežje.
Predporočne pogodbe se bodo obvezno vpisovale tudi v register, vodila ga bo Notarska zbornica. Del podatkov bo javnih. Predvsem podatki o tem, kdo je sklenil takšno pogodbo, pri katerem notarju, kdaj, kdaj bo začela veljati, kdaj je bila spremenjena ali kdaj je prenehala. Vsebina pogodbe pa ne bo javna.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov