Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jan Gerlach iz Wikimedije se je o prihodnosti interneta pogovarjal z Urško Henigman.
Jan Gerlach o prihodnosti odprtega interneta
Svetovni splet letos praznuje 30-ti rojstni dan. Njegova pomembna gradnika sta odprta kultura in odprto znanje. Ali ga regulacija, centralizacija, monetarizacija zapirajo, koliko je na internetu še soustvarjanja in ne le pasivne, enosmerne rabe? Jan Gerlach z Wikimedie je o tem predaval na Dnevu odprtega znanja. Ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon, nastal je spodnji pogovor.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost interneta? Več regulacije, več centralizacije, manj zasebnosti in manj odprtega znanja? Ali prav nasprotno? Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo?
To je zelo težko vprašanje. Po mojem mnenju bo v prihodnosti več regulacije, kar ni slabo iz vseh zornih kotov. Mislim tudi, da bo več zasebnosti, več bo tudi zakonske zaščite zasebnosti. Zanimivo bo opazovati, kako bo to vplivalo na dejansko zaščito podatkov in kako se bodo odzvale platforme. Mislim, da bo več odprtega znanja in prostih vsebin. Veliko spletnih skupnosti se po vsem svetu ukvarja z institucijami GLAM, to so galerije, knjižnice, arhivi in muzeji. Tako bi bile vsebine čim bolj svobodno dostopne. Mislim, da so pritiski na internet različni in silijo v različne smeri, to bo še zanimivo.
Kakšno vlogo ima pri vsem tem organizacija Wikimedia?
Wikimedia bo imela ključno vlogo pri tem, kako znanje približati ljudem, kako omogočiti prosto dostopnost vsebine in kako ljudi vključiti v sodelovanje pri tem procesu. Ljudje po vsem svetu sicer vse bolj sodelujejo, kot fundacija pomagamo skupnostim, da lahko delijo svoje lokalne vsebine in niso le porabniki vsebin iz denimo Združenih držav Amerike ali iz Evrope, ampak da zares oblikujejo vsebino v lokalnih jezikih. Po mojem mnenju bo takšnih vsebin vse več.
Ali uporabniki vse bolj pozabljajo na to dvojnost interneta, da na njem lahko tudi ustvarjajo nove vsebine, ne le uporabljajo obstoječe?
Pravkar smo presegli štiri milijarde uporabnikov interneta. Mislim, da ljudje, ki se zdaj spoznavajo z internetom, ki ga zdaj začenjajo uporabljati, po večini prihajajo iz Azije, Afrike, Latinske Amerike, ki še niso navajeni na nenehno povezavo z internetom, bodo verjetno presenečeni nad tem, da so lahko tudi ustvarjalci in ne le porabniki. Upam, da bodo postali skupnost, ki tudi dejavno sodeluje in ne le porablja.
Vse večji problem dejavne rabe interneta je nadlegovanje. Marsikdo se na internetu ne želi več dejavno vključevati, saj se hitro sreča z negativnimi odzivi, z zasmehovanjem, ustrahovanjem, nadlegovanjem. Internet je postal prostor, v katerem se marsikdo ne počuti več varnega. Kako se lotiti problema spletnega nadlegovanja in spremeniti kulturo trolanja, ki se je uveljavila na internetu.
Po mojem mnenju je problem, ki zdaj prihaja v ospredje, stopnjevanje nadlegovanja na platformah. Kadar kdo koga nadleguje, se hitro zbere večje število uporabnikov, ki nato skupaj še intenzivneje nadlegujejo naprej. Nadlegovalec lahko tudi s koordinacijo drugih skupin izvede še več napadov. Nekako moramo delovati skupaj. Zakonodajalci, platforme, pa tudi uporabniki se moramo skupaj potruditi, da to ne bo več tako velik problem. Na Wikipediji ima veliko koristi od same zgradbe platforme. Ni gumba, s katerim bi delili ali všečkali vsebine, ni gumba za retvite, zato smo zaščiteni pred tem problemom. Seveda pa zaskrbljeno opazujemo, kako se internet kot celota zaradi tega spreminja.
Platforme na internetu so ogledalo družbe, iz družbe niso izključene. Pripadniki družbe smo tisti, ki jih uporabljamo, oblikujemo. Hkrati pa platforme vplivajo na družbo. Katere imajo po vašem mnenju največ učinka?
To je odvisno od tega, kam gledaš. V Evropi in Združenih državah Amerike imamo na primer večjo raznovrstnost platform. Ljudje med seboj komunicirajo na Twitterju, prek Facebooka, v skupinah Whatsapp. Če pa pogledamo v Mjanmar, na primer, tam je Facebook sinonim za internet. Naše raziskave kažejo, da je tako tudi v nekaterih afriških državah. V nekaterih ruralnih predelih Nigerije ljudje uporabljajo samo Facebook, to je ves internet, ki ga imajo. Kar koli se zgodi na spletu, se torej zgodi na Facebooku.
Če vas prav razumem, bi morali torej gledati vsako platformo v posameznem lokalnem okolju in kako jo tam uporabljajo?
Ja absolutno, regulacija interneta potrebuje nov model. Ne morem vseh platform obravnavati enako. Wikipedija je na primer popolnoma drugačna od Youtuba. Smo neprofitna organizacija, on je profitna, v središču so video in deljenje vsebin in tudi priporočila. Wikipedija nima algoritma, ki bi uporabnikom predlagal ogled vsebin. Popolnoma je nesmiselno obe platformi obravnavati enako.
Evropska unija je nedavno sprejela novo direktivo o avtorskih pravicah. Kakšno je stališče organizacije Wikimedia?
V zvezi s tem nimamo enotnega stališča. Direktiva vsebuje nekatere odlične stvari, opredeljuje novo izjemo za podatkovno rudarjenje, boljšo zaščito javnih digitalnih domen, boljši dostop do nekomercialnih del. To je čudovito, na spletu bomo lahko dostopali do večje količine del. Hkrati pa imajo založniki nove pravice, kar bo otežilo deljenje novinarskih člankov in urejanje. Potem pa je tu nov člen, ki sili platforme k uporabi filtrov. Z njimi pregledujejo vsebine, ki jih želijo objaviti uporabniki. To nas zelo skrbi. Take pregledovalne, nadzorovalne metode lahko uporabiš za kar koli, ne le za preprečevanje kršitev avtorskih pravic. Slej ali prej se bo te filtre uporabljalo za druge namene.
Ko ravno govoriva o nadzoru uporabnikov. Facebook je objavil, da bo poostril pravila zasebnosti. Je to po vašem mnenju dobra stvar?
Novih pravil še nisem videl, nekaj sem prebral o tem. Zdi se mi, da na Facebooku govorijo o več vrstah zasebnosti. Eno je zasebnost uporabnikov v odnosu do podjetja, drugo pa je zasebnost v odnosu do oblasti. O Facebooku sicer ne bi rad preveč govoril. No, zdi se mi, da gre za različne vizije. Facebook seveda ne bo spreminjal svojega poslovnega modela, ki temelji na sledenju uporabnikov in zbiranju osebnih podatkov. Ko govorijo o zasebnosti, govorijo o zasebnosti zunaj Facebooka ali zasebnosti do drugih uporabnikov. To je morda lahko pozitivna stvar. Prej sva se pogovarjala o nadlegovanju, morda lahko to izboljšamo z zagotavljanjem več zasebnosti. Tudi zasebnost sama po sebi je dober cilj, vendar se mi res zdi pomembno, da dobro preverimo, o kakšni zasebnosti govorijo.
Pogovarjala sva se o težavah in nevarnostih. Pa povejva zdaj nekaj več o lepših straneh interneta. Kako lahko odprto znanje spremeni internet in družbo na bolje?
Mislim, da odprto znanje počasi spreminja družbo na bolje. To je eden od izzivov, s katerim se srečujemo. Kako pokazati, da bomo z odprtim znanjem vsi pridobili? Ko nekdo predstavi nov izdelek, denimo novost na Facebooku, so na začetku vsi navdušeni – nove možnosti na Youtubu ali nova pretočna storitev – to je odlično! Tudi od tega imamo vsi koristi. Ampak kadar se zavzemamo za odprte licence, proste vsebine, odprto znanje, s tem dvigujemo standarde za vse. Ljudje lahko svobodno uporabljajo več vsebin, sodelujejo lahko bolj pomenljivo, kar je dobro za vse, saj je poučno. Odprto znanje ustvarja skupno kulturno dediščino. Pri tem bi morali sodelovati vsi, čeprav na prvi pogled to početje ni posebej privlačno. Sam vidim lepo prihodnost. Vse večja je ozaveščenost o tem, da to potrebujemo, po mojem mnenju se s tem ukvarja več skupin kot kadar koli, pri tem sodeluje več ljudi.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jan Gerlach iz Wikimedije se je o prihodnosti interneta pogovarjal z Urško Henigman.
Jan Gerlach o prihodnosti odprtega interneta
Svetovni splet letos praznuje 30-ti rojstni dan. Njegova pomembna gradnika sta odprta kultura in odprto znanje. Ali ga regulacija, centralizacija, monetarizacija zapirajo, koliko je na internetu še soustvarjanja in ne le pasivne, enosmerne rabe? Jan Gerlach z Wikimedie je o tem predaval na Dnevu odprtega znanja. Ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon, nastal je spodnji pogovor.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost interneta? Več regulacije, več centralizacije, manj zasebnosti in manj odprtega znanja? Ali prav nasprotno? Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo?
To je zelo težko vprašanje. Po mojem mnenju bo v prihodnosti več regulacije, kar ni slabo iz vseh zornih kotov. Mislim tudi, da bo več zasebnosti, več bo tudi zakonske zaščite zasebnosti. Zanimivo bo opazovati, kako bo to vplivalo na dejansko zaščito podatkov in kako se bodo odzvale platforme. Mislim, da bo več odprtega znanja in prostih vsebin. Veliko spletnih skupnosti se po vsem svetu ukvarja z institucijami GLAM, to so galerije, knjižnice, arhivi in muzeji. Tako bi bile vsebine čim bolj svobodno dostopne. Mislim, da so pritiski na internet različni in silijo v različne smeri, to bo še zanimivo.
Kakšno vlogo ima pri vsem tem organizacija Wikimedia?
Wikimedia bo imela ključno vlogo pri tem, kako znanje približati ljudem, kako omogočiti prosto dostopnost vsebine in kako ljudi vključiti v sodelovanje pri tem procesu. Ljudje po vsem svetu sicer vse bolj sodelujejo, kot fundacija pomagamo skupnostim, da lahko delijo svoje lokalne vsebine in niso le porabniki vsebin iz denimo Združenih držav Amerike ali iz Evrope, ampak da zares oblikujejo vsebino v lokalnih jezikih. Po mojem mnenju bo takšnih vsebin vse več.
Ali uporabniki vse bolj pozabljajo na to dvojnost interneta, da na njem lahko tudi ustvarjajo nove vsebine, ne le uporabljajo obstoječe?
Pravkar smo presegli štiri milijarde uporabnikov interneta. Mislim, da ljudje, ki se zdaj spoznavajo z internetom, ki ga zdaj začenjajo uporabljati, po večini prihajajo iz Azije, Afrike, Latinske Amerike, ki še niso navajeni na nenehno povezavo z internetom, bodo verjetno presenečeni nad tem, da so lahko tudi ustvarjalci in ne le porabniki. Upam, da bodo postali skupnost, ki tudi dejavno sodeluje in ne le porablja.
Vse večji problem dejavne rabe interneta je nadlegovanje. Marsikdo se na internetu ne želi več dejavno vključevati, saj se hitro sreča z negativnimi odzivi, z zasmehovanjem, ustrahovanjem, nadlegovanjem. Internet je postal prostor, v katerem se marsikdo ne počuti več varnega. Kako se lotiti problema spletnega nadlegovanja in spremeniti kulturo trolanja, ki se je uveljavila na internetu.
Po mojem mnenju je problem, ki zdaj prihaja v ospredje, stopnjevanje nadlegovanja na platformah. Kadar kdo koga nadleguje, se hitro zbere večje število uporabnikov, ki nato skupaj še intenzivneje nadlegujejo naprej. Nadlegovalec lahko tudi s koordinacijo drugih skupin izvede še več napadov. Nekako moramo delovati skupaj. Zakonodajalci, platforme, pa tudi uporabniki se moramo skupaj potruditi, da to ne bo več tako velik problem. Na Wikipediji ima veliko koristi od same zgradbe platforme. Ni gumba, s katerim bi delili ali všečkali vsebine, ni gumba za retvite, zato smo zaščiteni pred tem problemom. Seveda pa zaskrbljeno opazujemo, kako se internet kot celota zaradi tega spreminja.
Platforme na internetu so ogledalo družbe, iz družbe niso izključene. Pripadniki družbe smo tisti, ki jih uporabljamo, oblikujemo. Hkrati pa platforme vplivajo na družbo. Katere imajo po vašem mnenju največ učinka?
To je odvisno od tega, kam gledaš. V Evropi in Združenih državah Amerike imamo na primer večjo raznovrstnost platform. Ljudje med seboj komunicirajo na Twitterju, prek Facebooka, v skupinah Whatsapp. Če pa pogledamo v Mjanmar, na primer, tam je Facebook sinonim za internet. Naše raziskave kažejo, da je tako tudi v nekaterih afriških državah. V nekaterih ruralnih predelih Nigerije ljudje uporabljajo samo Facebook, to je ves internet, ki ga imajo. Kar koli se zgodi na spletu, se torej zgodi na Facebooku.
Če vas prav razumem, bi morali torej gledati vsako platformo v posameznem lokalnem okolju in kako jo tam uporabljajo?
Ja absolutno, regulacija interneta potrebuje nov model. Ne morem vseh platform obravnavati enako. Wikipedija je na primer popolnoma drugačna od Youtuba. Smo neprofitna organizacija, on je profitna, v središču so video in deljenje vsebin in tudi priporočila. Wikipedija nima algoritma, ki bi uporabnikom predlagal ogled vsebin. Popolnoma je nesmiselno obe platformi obravnavati enako.
Evropska unija je nedavno sprejela novo direktivo o avtorskih pravicah. Kakšno je stališče organizacije Wikimedia?
V zvezi s tem nimamo enotnega stališča. Direktiva vsebuje nekatere odlične stvari, opredeljuje novo izjemo za podatkovno rudarjenje, boljšo zaščito javnih digitalnih domen, boljši dostop do nekomercialnih del. To je čudovito, na spletu bomo lahko dostopali do večje količine del. Hkrati pa imajo založniki nove pravice, kar bo otežilo deljenje novinarskih člankov in urejanje. Potem pa je tu nov člen, ki sili platforme k uporabi filtrov. Z njimi pregledujejo vsebine, ki jih želijo objaviti uporabniki. To nas zelo skrbi. Take pregledovalne, nadzorovalne metode lahko uporabiš za kar koli, ne le za preprečevanje kršitev avtorskih pravic. Slej ali prej se bo te filtre uporabljalo za druge namene.
Ko ravno govoriva o nadzoru uporabnikov. Facebook je objavil, da bo poostril pravila zasebnosti. Je to po vašem mnenju dobra stvar?
Novih pravil še nisem videl, nekaj sem prebral o tem. Zdi se mi, da na Facebooku govorijo o več vrstah zasebnosti. Eno je zasebnost uporabnikov v odnosu do podjetja, drugo pa je zasebnost v odnosu do oblasti. O Facebooku sicer ne bi rad preveč govoril. No, zdi se mi, da gre za različne vizije. Facebook seveda ne bo spreminjal svojega poslovnega modela, ki temelji na sledenju uporabnikov in zbiranju osebnih podatkov. Ko govorijo o zasebnosti, govorijo o zasebnosti zunaj Facebooka ali zasebnosti do drugih uporabnikov. To je morda lahko pozitivna stvar. Prej sva se pogovarjala o nadlegovanju, morda lahko to izboljšamo z zagotavljanjem več zasebnosti. Tudi zasebnost sama po sebi je dober cilj, vendar se mi res zdi pomembno, da dobro preverimo, o kakšni zasebnosti govorijo.
Pogovarjala sva se o težavah in nevarnostih. Pa povejva zdaj nekaj več o lepših straneh interneta. Kako lahko odprto znanje spremeni internet in družbo na bolje?
Mislim, da odprto znanje počasi spreminja družbo na bolje. To je eden od izzivov, s katerim se srečujemo. Kako pokazati, da bomo z odprtim znanjem vsi pridobili? Ko nekdo predstavi nov izdelek, denimo novost na Facebooku, so na začetku vsi navdušeni – nove možnosti na Youtubu ali nova pretočna storitev – to je odlično! Tudi od tega imamo vsi koristi. Ampak kadar se zavzemamo za odprte licence, proste vsebine, odprto znanje, s tem dvigujemo standarde za vse. Ljudje lahko svobodno uporabljajo več vsebin, sodelujejo lahko bolj pomenljivo, kar je dobro za vse, saj je poučno. Odprto znanje ustvarja skupno kulturno dediščino. Pri tem bi morali sodelovati vsi, čeprav na prvi pogled to početje ni posebej privlačno. Sam vidim lepo prihodnost. Vse večja je ozaveščenost o tem, da to potrebujemo, po mojem mnenju se s tem ukvarja več skupin kot kadar koli, pri tem sodeluje več ljudi.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Neveljaven email naslov