Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
Malteška novinarka Daphne Caruana Galicija je 16. oktobra 2017 umrla v eksploziji avtomobila bombe. Sledi naročnikov umora so sledile v sam vrh malteške politike. Kako počasi so mleli sodni mlini in kdo od odgovornih za umor se je znašel za zapahi v tokratni Inforetrospektivi.
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke trem ekonomistom. Kanadčanu Davidu Cardu za empirični prispevek k ekonomiki dela ter Američanu Joshui Angristu in Nizozemcu Guidu Imbensnu za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij. Za kaj konkretno so bili nagrajeni, pa v pogovoru Urške Jereb z ekonomistom Rokom Sprukom.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.
Na svetovni dan pošte je Mojca Delač v sobotnem jutru na Prvem poklicala kustosinjo Muzeja pošte in telekomunikacij Polhov Gradec, Ajdo Kozjek, ki nas je popeljala po zgodovini pošte pri nas. Od začetkov, pešpošte, žigov, znamk in Lovrenca Koširja, do poštnega roga, ki je njej še posebno ljub.
V tem tednu na naših cestah poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev »Bodi viden – bodi previden«, ki jo vodi Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo in nevladnimi organizacijami. Namen akcije je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med najbolj izpostavljene in ogrožene udeležence v prometu; do konca septembra je življenje pri nas izgubilo 11 pešcev, pri čemer so bili štirje tudi sami povzročitelji prometne nesreče. V preventivni akciji s terenskimi aktivnostmi sodeluje tudi 85 občin in nevladne organizacije, v teh dneh pa poteka tudi okrepljen nadzor Policije, ki spremlja pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar poudarja, da bodo vsi deležniki na področju prometne varnosti v jesenskih in zimskih mesecih še okrepili svoje preventivne aktivnosti.
Nobelova nagrada za mir gre letos v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije "za njuna prizadevanja za branjenje svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru", je danes objavil Nobelov odbor. Norveški Nobelov odbor je Resso in Muratova izpostavil kot "predstavnika vseh novinarjev, ki se postavljajo za ta ideal (svobode izražanja) v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski".
Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov
Uprava RS za zaščito in reševanje s konzorcijskimi partnerji v okviru projekta Praktična vaja civilne zaščite - SIQUAKE2020, v teh dneh v Sloveniji organizira mednarodno praktično vajo reševanja ob potresu. Na več deloviščih v Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in na Igu več sto udeležencev iz petih držav ocenjuje stanje in poškodovanost objektov, vadi postopke iskanja ter reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, zagotavljanja nujne medicinske pomoči, začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter sprejema mednarodne pomoči. Danes je vaja potekala na delovišču v Stožicah.
Pisatelj Abdulrazak Gurnah je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Pri nas domala nepoznan avtor, saj v slovenščini nimamo niti enega samostojnega knjižnega prevoda tega avtorja, je do zdaj objavil deset romanov in številne kratke zgodbe. Več o njem in o podelitvi nagrade pa Gregor Podlogar.
Pred dvema urama so v slavnostni dvorani Švedske akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za kemijo. Najvišje priznanje za znanstveno delo si bosta letos razdelila Nemec Benjamin List in Britanec David MacMillan. Zahvaljujoč njunim raziskavam lahko danes hitreje, ceneje in podnebju prijazneje proizvajamo zdravila, dišave pa tudi povsem nove materiale. Prof. dr. Uroš Grošelj na Fakulteti za kemijo v Ljubljani predavate o organski katalizi – to je področje, za katerega so podelili Nobelovo nagrado za kemijo. Pojasnjuje, da sta letošnja nagrajenca razvila povsem nov način, s katerim lahko pospešimo nastajanje novih molekul in spojin. Foto: Adam Baker/ Flickr
Danes je svetovni dan cerebralne paralize, ki poteka pod geslom »Milijon razlogov«. V svetu živi več kot 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Cerebralna paraliza je najbolj pogosta telesna oviranost v otroškem obdobju in hkrati ena najmanj poznanih. Posledice te možganske okvare so trajne. Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje, ki zajema paleto različnih stanj, od blagih oblik do skoraj popolne nezmožnosti samostojnega gibanja. Zveza Sonček ob tem dnevu pripravlja različne dejavnosti, med drugim bodo v nekaterih krajih postavili tudi stojnice, nekatere zgradbe v večjih mestih pa bodo osvetljene z zeleno barvo. Ob tem opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo ti ljudje v vsakdanjem življenju. Prispevek je pripravila Petra Medved.
Temelj cepilne kampanje je bila zdravstvena pismenost; razumevanje, kaj pandemija je in kako delujejo cepiva. Novinarka Televizije Slovenija Petra Marc je pred dnevi obiskala Portugalsko, kjer se zaradi visoke precepljenosti življenje vrača v bolj znane tirnice. Portugalci se skoraj dve leti niso objemali, objemi se še niso vrnili, vrača pa se vsaj približek normalnosti.
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann ter Giorgio Parisi. Kompleksne sisteme zaznamuje nepredvidljivost. Na videz drobna sprememba ima lahko daljnosežne posledice. To nazorno vidimo v spreminjajočem se podnebju. Eden izmed letošnjih nagrajencev Syukuro Manabe je kot prvi pokazal, kako višja vsebnost ogljikovega dioksida v atmosferi vodi k dvigu globalne temperature zraka,. »Dr. Manabe je že v 60ih letih skupaj s sodelavci razvil enega prvih klimatskih modelov,« razlaga doc. dr. Gregor Skok z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sonagrajenec Klaus Hasselmann pa je razvil metode, s katerimi je uspešno povezal vreme, ki se spreminja dnevno, in podnebje, ki se načeloma spreminja zelo počasi, obenem pa je našel način, kako razločiti vpliv različnih dejavnikov na podnebje. »Pripomogel je tudi k temu, da so kasneje lahko bolj verodostojno pokazali, da so človeški izpusti toplogrednih plinov res povezani s spremebami klime, ki se dogajajo,« še dodaja Skok. Manabe in Hasselman si bosta decembra sicer razdelila polovico nagrade. Drugi del gre v roke italijanskega teoretičnega fizika Giorgia Parisija za novo razumevanje dogajanja v neurejenih, kompleksnih sistemih. Njegova spoznanja so široko uporabna na raznolikih področjih od matematike, biologije in nevroznanosti do strojnega učenja. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Prvi program Radia Slovenija razpisuje natečaj za izvirne slovenske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci! Natečaj poteka od 5. oktobra do 5. novembra 2021, je anonimen, avtorji lahko sodelujejo z 1 šifro in največ 5 besedili. Besedilo ne smejo biti daljše od 5000 znakov (s presledki vred). Več na radioprvi.si.
Covida se žal še nismo znebili. Če sodimo po množičnih protestih očitno narašča nezadovoljstvo ljudi z ukrepi za zajezitev in nezaupanje v cepiva, torej v znanost. Že raziskava Eurobarometra, ki je bila opravljena v zadnjih dneh meseca maja, je pokazala, da imamo Slovenci med Evropejci najbolj odklonilen odnos do cepljenja. Trditev v anketi se je glasila, da bi se morali vsi cepiti proti covidu-19 in da je to državljanska dolžnost. Med sodelujočimi državami je Slovenija zasedla zadnje mesto, saj se največji delež prebivalstva ni strinjal s to izjavo. Za komentar in odgovor na vprašanje, kako nasploh se pri človeku oblikuje zaupanje oziroma nezaupanje, smo prosili kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Med 11,9 milijona Pandorinih dokumentov sodi devet tisoč zadetkov, povezanih s Slovenijo. Preiskovanje, ki ga pri nas opravlja portal OŠTRO, je zato dolgotrajno in zamudno, dotika pa se tako poslovnežev, politikov kot znanih oseb iz sveta športa in zabave. Danes je portal, ki ga vodi Anuška Delić, objavil zgodbo davčnega utajevalca Marka Glinška, lastnika podjetja LUX Factor, ki oglašuje in prodaja kozmetiko, zanjo pa so obraz in ime posodile številne slovenske estradnice. Glinška so pred leti že preiskovali pristojni organi, odnesel jo je tako rekoč brez praske.
Začetek oktobra so oči znanstvene in tudi širše javnosti že 120 let uprte v Stockholm, saj v rojstnem mestu izumitelja Alfreda Nobela vsako jesen razglasijo dobitnike najbolj žlahtnih nagrad za znanstvene dosežke. Tako so pred dobrima dvema urama razkrili imena prejemnikov letošnje Nobelove nagrade za medicino in fiziologijo. To sta dr. David Julius in dr. Ardem Patapoutinan, ki sta odkrila receptorje za temperaturo in dotik. O velikem pomenu njunega odkritja se je Iztok Konc pogovarjal z dr. Andražem Stožerjem, ki na Medicinski fakulteti v Mariboru poučuje, kako deluje človeško telo.
Da Italija slovi po odlični kulinariki, je splošno znano. Da se lahko pohvali z veliko raznolikostjo svoje kmetijske proizvodnje, tudi. Toda – ali ste vedeli, da je Italija rižarska velesila? Seveda ne na svetovni ravni, ampak na evropski. Naši zahodni sosedi pridelajo več kot polovico vsega evropskega riža, zlasti v podalpski deželi Piemont. Tamkajšnji kmetovalci so že pred stoletji ocenili, da sta obilje vode in plast ilovice pod rodovitno rušo odlična pogoja za gojenje riža. V teh dneh je v okolici italijanske rižarske prestolnice, mesteca Vercelli, čas za žetev. Podrobneje Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov