Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri poznejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne dejavnosti; spet drugi so si delo prisiljeni poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Predsednik Študentske organizacije Slovenija Klemen Peran:
Povprečna štipendija znaša 125 evrov, življenjski stroški študenta so povprečno 500 evrov. To razliko moramo študenti pač nekje dobiti, ta hip nam to omogoča le inštitut študentskega dela. Če ne bi bilo študentskega dela, več kot tretjina študentov ne bi mogla sploh študirati.
Po podatkih šeste vseevropske raziskave Evroštudent povprečno polovica študentov med študijem opravlja le eno izmed oblik plačanega dela. Prav tako so v večji meri delali tisti, katerih starši niso dosegli terciarne izobrazbe. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo? Katja Rihar Bajuk v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Triintrideset odstotkov študentov opravlja redno plačano delo v času predavanj; 25 odstotkov jih plačano delo opravlja občasno; 42 odstotkov pa jih med študijskim letom ne dela.
Zlorab je manj, a še vedno obstajajo. Fiktivni vpisi, s katerimi so nekateri tudi po deset let lahko imeli status študenta, niso več mogoči. Je pa še vedno skrb vzbujajoče, da nekateri delodajalci izrabljajo študente in ne želijo doumeti, da gre pri študentskem delu za občasno in začasno delo. Delovna pravnica Valentina Franca opozori na prikrita delovna razmerja:
Prve so na to opozorile stevardese, ki so delale prek študentskih napotnic tudi po deset let. Sprožile so postopek na sodišču in dosegle, da so strokovnjaki lahko končali, da se status študenta in zaposlenega ne izključujeta.
Študenti kot eno od možnosti, kako preprečiti zlorabe, predlagajo večje število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo študentsko delo. Glavni delovni inšpektor Jadranko Grlič sicer pravi, da glede študentskega dela dobijo zelo malo prijav. Več pa v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri poznejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne dejavnosti; spet drugi so si delo prisiljeni poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Predsednik Študentske organizacije Slovenija Klemen Peran:
Povprečna štipendija znaša 125 evrov, življenjski stroški študenta so povprečno 500 evrov. To razliko moramo študenti pač nekje dobiti, ta hip nam to omogoča le inštitut študentskega dela. Če ne bi bilo študentskega dela, več kot tretjina študentov ne bi mogla sploh študirati.
Po podatkih šeste vseevropske raziskave Evroštudent povprečno polovica študentov med študijem opravlja le eno izmed oblik plačanega dela. Prav tako so v večji meri delali tisti, katerih starši niso dosegli terciarne izobrazbe. Kaj pa kažejo podatki za Slovenijo? Katja Rihar Bajuk v imenu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Triintrideset odstotkov študentov opravlja redno plačano delo v času predavanj; 25 odstotkov jih plačano delo opravlja občasno; 42 odstotkov pa jih med študijskim letom ne dela.
Zlorab je manj, a še vedno obstajajo. Fiktivni vpisi, s katerimi so nekateri tudi po deset let lahko imeli status študenta, niso več mogoči. Je pa še vedno skrb vzbujajoče, da nekateri delodajalci izrabljajo študente in ne želijo doumeti, da gre pri študentskem delu za občasno in začasno delo. Delovna pravnica Valentina Franca opozori na prikrita delovna razmerja:
Prve so na to opozorile stevardese, ki so delale prek študentskih napotnic tudi po deset let. Sprožile so postopek na sodišču in dosegle, da so strokovnjaki lahko končali, da se status študenta in zaposlenega ne izključujeta.
Študenti kot eno od možnosti, kako preprečiti zlorabe, predlagajo večje število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo študentsko delo. Glavni delovni inšpektor Jadranko Grlič sicer pravi, da glede študentskega dela dobijo zelo malo prijav. Več pa v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov