Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.
Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in niso obremenjene z industrijo. Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod Watzmannom. V Ramsau spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.
Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:
V Ramsauu imamo 2 tisoč 400 postelj, okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.
Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj 400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:
Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.
Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.
Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.
Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.
Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.
Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.
Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in niso obremenjene z industrijo. Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod Watzmannom. V Ramsau spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.
Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:
V Ramsauu imamo 2 tisoč 400 postelj, okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.
Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj 400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:
Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.
Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.
Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.
Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.
Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.
Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Neveljaven email naslov