Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Neveljaven email naslov