Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostor, ki diši po zgodovini

07.07.2019

V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.

Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu

Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja

Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)

Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi

Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.  

Posel ali prijateljsko druženje?

Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.

Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.

Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.

Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.

Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:

Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.

»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.

V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Prostor, ki diši po zgodovini

07.07.2019

V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.

Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu

Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja

Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)

Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi

Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.  

Posel ali prijateljsko druženje?

Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.

Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.

Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.

Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.

Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:

Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.

»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.

V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.


27.02.2023

Složno po veščine

Končuje se enoletni projekt Erasmus + »Složno po veščine«, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s hrvaško Zvezo slepih. Namen projekta je bil pridobivanje in krepitev komunikacijskih, socialnih in digitalnih veščin, ki jih potrebujejo ljudje z okvaro vida pri iskanju zaposlitve. Več o projektu pa v pogovoru Petre Medved z glavnim tajnikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Štefanom Kušarjem in udeležencem projekta Timotejem Skledarjem.


27.02.2023

Osebe z oviranostmi so pogosto žrtve finančnih zlorab

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem so konec lanskega leta ugotovili nepravilnosti pri poslovanju z denarjem uporabnikov. Zdaj že nekdanja zaposlena naj bi uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti. Kako ravnajo s sredstvi uporabnikov po drugih zavodih po državi in kdo vodi finančni nadzor nad njihovimi skrbniki? Svojo osebno zgodbo nam je zaupal uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov in je bil žrtev finančne zlorabe s strani svoje skrbnice.


26.02.2023

31 let od izbrisa 25.671 oseb

26. februarja leta 1992 je bilo 25.671 posameznic in posameznikov izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. S tem so jim bile odvzete številne osnovne človekove pravice. Njihova življenja je izbris za vedno zaznamoval. Med njimi sta bila tudi Slavica Đuričić in Irfan Beširović. Direktorica Amnesty International Nataša Posel ob obletnici izbrisa, ki je črn madež slovenske zgodovine, pravi, da krivic nikoli ne bo mogoče popraviti, da pa bi država morala na tem področju še veliko storiti.


23.02.2023

Ukrajinska polja zaradi vojne onesnažena s težkimi kovinami

Vojna v Ukrajini ima tudi hude okoljske posledice. Poleg nevarnosti jedrske katastrofe, o kateri se največ govori, gre za veliko onesnaženost zraka, zemlje in vode. Ukrajinska okoljska organizacija Ecoaction opozarja, da je treba pri razpravah o povojni obnovi države načrtovati tudi odpravo okoljske škode.O tem smo se pogovarjali z ukrajinsko okoljsko aktivistko iz organizacije Ecoaction Ženjo Zasiadko, ki od začetka vojne v njeni državi živi v Ljubljani.


24.02.2023

Ukrajinski begunci bodo še naprej potrebovali našo pomoč

Ruski napad na Ukrajino je zahteval grozovit davek. Sprožil je največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni v Evropi - osem milijonov beguncev in več kot pet milijonov notranje razseljenih. V Sloveniji je trenutno prijavljenih skoraj 7962 beguncev iz Ukrajine.


23.02.2023

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi

Samo en prostor imamo in tega si delimo vsi. Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je vseslovenski projekt, katerega namen je izboljšati kakovost življenja na področju mobilnosti in dostopnosti osebam z različnimi oviranostmi. V okviru projekta, po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut, te osebe pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo. Več pa v prispevku Petre Medved.


23.02.2023

"Ženskam so odvzeli dostojanstvo, samospoštovanje in avtonomijo nad lastnim telesom"

V ponedeljek je Evropska unija uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Novinarka Tita Mayer se je o tem, kakšne so trenutno razmere v Iranu, pogovarjala s posebno poročevalko Amnesty International iz Irana Raho Bahreini.


23.02.2023

Naša edinstvena Planica skozi zbirko 850 značk

V času Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici je v središču zanimanja tudi razstava Naša edinstvena Planica, ki so jo v kranjski mesti hiši skupaj pripravili Gorenjski muzej in navdušena zbiralca Albin Novšak in Slavko Hočevar. Njuno bogato zbirateljsko delo osvetljuje zgodovino in pomen smučarskih skokov ter poletov iz drugega zornega kota. V najbolj obsežni zbirki značk je 850 primerkov.


22.02.2023

Vpis na fakultete: "Svet se mi je obrnil na glavo."

Medtem ko je že začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete, so se v stiski znašli posamezni dijaki, ki so ugotovili, da se s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ne morejo vpisati na določene študijske programe, za katere to ob njihovem vpisu na srednjo šolo ni veljalo. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate ljubljanskih fakultet, drugi dve večji univerzi v Sloveniji pa sta težavo rešili. Tematika vpisnih pogojev sicer ni nova, že dalj časa strokovnjaki opozarjajo, da je vpis na fakultete preveč odprt in se na posamezne študijske programe vpisujejo tudi dijaki brez ustreznega predznanja za določeno študijsko področje. Do zdaj se namreč 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih vpisa, v praksi ni upošteval, z novim potrjevanjem akreditacij pa so se na podlagi smernic NAKVIS-a razpisni pogoji na nekatere študijske programe predvsem v Ljubljani zaostrili.


21.02.2023

Strip Kajuh, pesnik partizan avtorjev Zorana Smiljaniča in Marijana Pušavca

Vlada je na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika Kajuha. Nacionalna obeležitev Kajuhovega leta je poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi zgodovinski vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Umrl je 22. februarja leta 1944, star 21 let. Pod okriljem Knjižnice Velenje je nastala zbirka Kajuh 100, ki osvetljuje Kajuhovo delo in življenje, zadnja sedma knjiga pa je strip – Kajuh, pesnik partizan. Z avtorjema Zoranom Smiljaničem in Marijanom Pušavcem se je pogovarjala Darja Groznik.


20.02.2023

Se bliža kolaps primarne ginekologije?

V preteklem mesecu je v občini Ljubljana brez osebne ginekologinje oziroma ginekologa ostalo skoraj 6500 žensk. K temu je treba prišteti tudi to, da je stanje glede dostopa do primarne ginekološke obravnave v osrednjeslovenski regiji že leta najslabše ter se iz leta v leto celo slabša. O tem kakšno je trenutno stanje na področju primarne ginekologije, kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kaj to pomeni za zdravje žensk, v današnji Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


20.02.2023

Bodo najemnine neprofitnih stanovanj po letu 2026 vzdržne?

Nova stanovanjska politika predvideva izgradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj do leta 2026, nato pa vsako leto dodatnih 3000. Ob tem se odpira vprašanje višine najemnin. Zdajšnje neprofitne najemnine bi se lahko do leta 2026 zamenjale s stroškovnimi, dunajski model, po katerem se zgleduje vlada, pa predvideva povprečne stroškovne najemnine v višini 15 odstotkov dohodka družine. Na Dunaju sicer več kot polovica prebivalcev živi v najemniških stanovanjih, ki so cenovno zelo ugodna, dostop do njih pa ima velika večina Dunajčanov in ne zgolj socialno šibkejši.


19.02.2023

Na karnevalu v Viareggiu

Zdaj pa v Toskano, na karneval v Viareggiu. Gre za eno najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji. Domačini se na njej predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in druge družbene teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem – zlasti letos, ko karneval v Viareggiu praznuje 150 let.


19.02.2023

Ptujski mestni korzo

Letos mineva 150 let od prve povorke maskiranih meščanov oziroma prvega mestnega korza na Ptuju. 25. februarja 1873 so se namreč našemljeni Ptujčani podali na sprehod oziroma vožnjo po mestnih ulicah. Mestni pustni korzo so v sklopu že 63. kurentovanja izvedli tudi letos, ko mineva 10 let, odkar je bil vnovič vključen v javni del ptujskih pustnih prireditev.


17.02.2023

Kam naprej? Odgovore lahko mladi dobijo tudi na informativnih dnevih

Informativni dnevi znova potekajo na šolah in fakultetah, tako da lahko kandidati poleg informacij o programih dobijo tudi vtis o prostorih, osebju in vzdušju na izobraževalni ustanovi. Preverili smo, kako potekajo, hkrati pa izpostavili nekaj programov, ki imajo leto za leto omejitev vpisa. Pri izbiri šole ali študija naj mlade v prvi vrsti vodijo lastni interesi in sposobnosti, pa poudarja psihologinja in svetovalna delavka na eni od ljubljanskih gimnazij.


17.02.2023

Albin Kurti: "Francosko-nemškega sporazuma ne moremo spremeniti v švedski bife, s katerega lahko izbereš najljubšo jed."

Danes mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova, ki ga Srbija, pa tudi Rusija, Kitajska in 5 članic Evropske unije ni priznalo. V Prištini so neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavemu konfliktu v letih 1998 in 1999; tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. V Prištini, kjer danes poteka vrsta prireditev, se je tudi o prihodnosti Kosova in odnosih s Srbijo s kosovskim premierom Albinom Kurtijem pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.


17.02.2023

200 let od rojstva pionirja blejskega zdraviliškega turizma

Te dni mineva 200 let od rojstva začetnika naravnega atmosferskega zdravljenja Švicarja iz Wangna Arnolda Riklija, ki je spodbujal zdrav način življenja. Arnold Rikli je že pred 150. leti uporabljal naturopatske metode, ki so vse bolj priljubljene in priznane tudi danes. Ob obletnici si različni deležniki na Bledu prizadevajo zato, da bi Riklijevo dediščino tudi dejavno vključili v ponudbo blejskega turizma.


16.02.2023

RTV prvič po 2015 posluje pozitivno; zaposleni opozarjajo, da se rušenje zavoda kljub temu nadaljuje

Radiotelevizija Slovenija prvič po letu 2015 posluje s pozitivno ničlo, kažeta letno poročilo in zaključni račun, ki ju je včeraj sprejel nadzorni svet RTV. Zavod je lani ustvaril dobiček v višini 96 tisoč evrov. Kljub vzpodbudnim številkam pa se s poročilom v koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS ne strinjajo in opozarjajo, da se rušenje javne RTV nadaljuje. Ustavno sodišče pa danes vnovič odloča o predlogu za začasno zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sindikati ob tem pričakujejo odgovorno odločitev, ki je danes sicer še ni pričakovati.


16.02.2023

»Za ljudi smo junaki, za vas pa bedaki!«

V naše glavno mesto so danes na protestni shod prišli poklicni gasilci iz vse Slovenije. Z baklami in sirenami so želeli opozoriti na nizke plače in dejstvo, da jih oblast hvali in ljudstvo slavi, ko rešujejo življenja in imetje, ko bi želeli dostojno plačo, pa so spregledani. Njihov protest je spremljal Robert Škrjanc.


15.02.2023

Janja Likar - apiterapevtka in čebelarka

Čebelarstvo, čebelji pridelki in apiterapija lahko lepo dopolnjujejo turistično ponudbo na Cerkljanskem. V Cerknem smo se pogovarjali z Janjo Likar, diplomirano inženirko zootehnike, čebelarko, apiterapevtko ter terapevtsko maserko, ki je po spletu družinskih okoliščin prevzela očetov čebelnjak in se začela ukvarjati s čebelarstvom.


Stran 39 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov