Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Komentar Nataše Mulec
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi. Komentar Nataše Mulec:
Dodatni ukrepi za omejitev nezakonitih prehodov naše južne meje so sporočilo, ki je namenjeno tako ljudem, ki živijo ob južni meji, kot tudi našima sosedama Avstriji in Italiji, pa tudi državam na balkanski poti. Neodgovorjeno sicer ostaja, ali gre za ukrepe, ki bodo vse omenjene prepričali, da Slovenija obvladuje razmere. Italija namreč ne skriva, da bo na mejo postavila ograjo, če ne bo zadovoljna z rezultati mešanih slovensko-italijanskih patrulj. To bi utegnilo Slovenijo pahniti v precej neugoden položaj. Scenarij o tem, kaj bi se pri nas dogajalo z nezakonitimi migranti in prosilci za azil, je namreč precej jasen. Sloveniji bi hitro pošla sapa, da bi jim lahko pomagala. To opozarja tudi predsednik republike Borut Pahor in poudarja, da je treba storiti vse za preprečevanje nezakonitih migracij, saj lahko v nasprotnem Slovenija postane migrantski žep. Premier Šarec zagotavlja, da se to ne bo zgodilo, saj vlada tudi z napotitvijo dodatnih policistov na južno mejo ter njihovo boljšo opremljenostjo dela korake v pravo smer. A dejstvo je, da župani občin na južni meji tudi po srečanju s predsednikom vlade ostajajo nezaupljivi, ker dozdajšnji ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. In še eno dejstvo. Veliko, če ne največjo težavo predstavljajo države na balkanski migrantski poti. Te namreč konstruktivnih rešitev ne iščejo. Premier Šarec zatrjuje, da je Slovenija s predstavniki držav na balkanski poti v stalnih stikih in da bi težave z nezakonitimi migranti lahko rešila le uporaba Frontexa na hrvaško-srbski meji in meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. A ob tem ne gre spregledati še dejstva, da se vpletene države o tem sploh še ne pogovarjajo, Evropska unija pa nima vpliva, da bi jih o tem prepričala.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Komentar Nataše Mulec
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi. Komentar Nataše Mulec:
Dodatni ukrepi za omejitev nezakonitih prehodov naše južne meje so sporočilo, ki je namenjeno tako ljudem, ki živijo ob južni meji, kot tudi našima sosedama Avstriji in Italiji, pa tudi državam na balkanski poti. Neodgovorjeno sicer ostaja, ali gre za ukrepe, ki bodo vse omenjene prepričali, da Slovenija obvladuje razmere. Italija namreč ne skriva, da bo na mejo postavila ograjo, če ne bo zadovoljna z rezultati mešanih slovensko-italijanskih patrulj. To bi utegnilo Slovenijo pahniti v precej neugoden položaj. Scenarij o tem, kaj bi se pri nas dogajalo z nezakonitimi migranti in prosilci za azil, je namreč precej jasen. Sloveniji bi hitro pošla sapa, da bi jim lahko pomagala. To opozarja tudi predsednik republike Borut Pahor in poudarja, da je treba storiti vse za preprečevanje nezakonitih migracij, saj lahko v nasprotnem Slovenija postane migrantski žep. Premier Šarec zagotavlja, da se to ne bo zgodilo, saj vlada tudi z napotitvijo dodatnih policistov na južno mejo ter njihovo boljšo opremljenostjo dela korake v pravo smer. A dejstvo je, da župani občin na južni meji tudi po srečanju s predsednikom vlade ostajajo nezaupljivi, ker dozdajšnji ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. In še eno dejstvo. Veliko, če ne največjo težavo predstavljajo države na balkanski migrantski poti. Te namreč konstruktivnih rešitev ne iščejo. Premier Šarec zatrjuje, da je Slovenija s predstavniki držav na balkanski poti v stalnih stikih in da bi težave z nezakonitimi migranti lahko rešila le uporaba Frontexa na hrvaško-srbski meji in meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. A ob tem ne gre spregledati še dejstva, da se vpletene države o tem sploh še ne pogovarjajo, Evropska unija pa nima vpliva, da bi jih o tem prepričala.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov