Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Neveljaven email naslov