Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.

Analiza turističnih tokov v Sloveniji in hrvaški Istri

Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vse več turistov, so v ta opis pogosto zajete samo t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane. Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada, konkretno za letošnji maj – junijske številke izvemo prihodnji teden. Če primerjamo pet občin na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) in vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško), ki so jih tako domači kot tuji turist največkrat obiskali, je razmerje skoraj 4 : 1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.

Nekateri, ki so del turizma vzhodne Slovenije, menijo, da njihov del v promociji ni najbolj izpostavljen. Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič na to odgovarja: ”Zdi se mi prav, da se na tujih trgih in pri trženju na tujih trgih osredotočamo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo sredstev, da bi vso to raznovrstnost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih. Je pa prav, da turistom, ki pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih središč zelo zanimivo ponudbo.«

“Turizem je panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.”

Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji. To bolj nazorno pojasni Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete:

“Tipičen strateški turistični tok je, da turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali pa iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, nato gredo do Bleda, Bohinja, Ljubljane, se ustavijo v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. Bolj močen in strateški je tok, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu.”

Seveda imamo na vzhodu zgodbe o uspehu. Primer: Podčetrtek. »Tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, in tudi hkrati se razvijajo drugi, manjši ponudniki. In ponudbe se razvijajo in to postaja tudi turistični kraj,« pravi Ljubica Kneževič Cvelbar.

Naši južni sosedi pa letos s turističnim obiskom ne presegajo rekordov.  Nasprotno, številke kažejo na ogromen upad obiska Hrvaške in številni turistično sezono že razglašajo za katastrofalno. V prvi polovici leta so imeli za sedem odstotkov manj tujih turistov, število nočitev je padlo za 60 odstotkov. Nekoliko boljši so podatki za hrvaško Istro. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo za štiri odstotke več gostov, prav toliko več je bilo nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za tri odstotke in pol manj turistov pa so našteli v prvi polovici tega meseca. Vodilni v istrskem turizmu pravijo, da še ni razloga za preplah.