Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Analiza turističnih tokov v Sloveniji in hrvaški Istri
Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vse več turistov, so v ta opis pogosto zajete samo t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane. Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada, konkretno za letošnji maj – junijske številke izvemo prihodnji teden. Če primerjamo pet občin na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) in vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško), ki so jih tako domači kot tuji turist največkrat obiskali, je razmerje skoraj 4 : 1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.
Nekateri, ki so del turizma vzhodne Slovenije, menijo, da njihov del v promociji ni najbolj izpostavljen. Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič na to odgovarja: ”Zdi se mi prav, da se na tujih trgih in pri trženju na tujih trgih osredotočamo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo sredstev, da bi vso to raznovrstnost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih. Je pa prav, da turistom, ki pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih središč zelo zanimivo ponudbo.«
“Turizem je panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.”
Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji. To bolj nazorno pojasni Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete:
“Tipičen strateški turistični tok je, da turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali pa iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, nato gredo do Bleda, Bohinja, Ljubljane, se ustavijo v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. Bolj močen in strateški je tok, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu.”
Seveda imamo na vzhodu zgodbe o uspehu. Primer: Podčetrtek. »Tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, in tudi hkrati se razvijajo drugi, manjši ponudniki. In ponudbe se razvijajo in to postaja tudi turistični kraj,« pravi Ljubica Kneževič Cvelbar.
Naši južni sosedi pa letos s turističnim obiskom ne presegajo rekordov. Nasprotno, številke kažejo na ogromen upad obiska Hrvaške in številni turistično sezono že razglašajo za katastrofalno. V prvi polovici leta so imeli za sedem odstotkov manj tujih turistov, število nočitev je padlo za 60 odstotkov. Nekoliko boljši so podatki za hrvaško Istro. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo za štiri odstotke več gostov, prav toliko več je bilo nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za tri odstotke in pol manj turistov pa so našteli v prvi polovici tega meseca. Vodilni v istrskem turizmu pravijo, da še ni razloga za preplah.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Analiza turističnih tokov v Sloveniji in hrvaški Istri
Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vse več turistov, so v ta opis pogosto zajete samo t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane. Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada, konkretno za letošnji maj – junijske številke izvemo prihodnji teden. Če primerjamo pet občin na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) in vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško), ki so jih tako domači kot tuji turist največkrat obiskali, je razmerje skoraj 4 : 1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.
Nekateri, ki so del turizma vzhodne Slovenije, menijo, da njihov del v promociji ni najbolj izpostavljen. Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič na to odgovarja: ”Zdi se mi prav, da se na tujih trgih in pri trženju na tujih trgih osredotočamo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo sredstev, da bi vso to raznovrstnost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih. Je pa prav, da turistom, ki pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih središč zelo zanimivo ponudbo.«
“Turizem je panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.”
Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji. To bolj nazorno pojasni Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete:
“Tipičen strateški turistični tok je, da turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali pa iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, nato gredo do Bleda, Bohinja, Ljubljane, se ustavijo v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. Bolj močen in strateški je tok, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu.”
Seveda imamo na vzhodu zgodbe o uspehu. Primer: Podčetrtek. »Tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, in tudi hkrati se razvijajo drugi, manjši ponudniki. In ponudbe se razvijajo in to postaja tudi turistični kraj,« pravi Ljubica Kneževič Cvelbar.
Naši južni sosedi pa letos s turističnim obiskom ne presegajo rekordov. Nasprotno, številke kažejo na ogromen upad obiska Hrvaške in številni turistično sezono že razglašajo za katastrofalno. V prvi polovici leta so imeli za sedem odstotkov manj tujih turistov, število nočitev je padlo za 60 odstotkov. Nekoliko boljši so podatki za hrvaško Istro. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo za štiri odstotke več gostov, prav toliko več je bilo nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za tri odstotke in pol manj turistov pa so našteli v prvi polovici tega meseca. Vodilni v istrskem turizmu pravijo, da še ni razloga za preplah.
14. junija 2017 je v 24-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v severnem, revnem delu Kensingtona izbruhnil požar, ki se je zelo hitro širil in v dobrih desetih minutah dosegel vrh stavbe. Nad Londonom se je vil oblak gostega dima, v zraku so odmevale sirene gasilskih in reševalnih vozil. S tako strahotnim požarom se tamkajšnji gasilci niso spoprijeli že vsaj 30 let. Kot se je izkazalo pozneje, je požar terjal 72 življenj, več kot 70 jih je bilo ranjenih. Ure, ki so sledile so odpirale več vprašanj, kot so ponujale odgovorov.
Kot vemo, je korona v slovenskem turizmu dodobra pretresla razmerje med domačim in tujim gostom. Lani je bilo več domačih gostov – tudi zaradi turističnih bonov, močna pa je bila tudi oglaševalska akcija Slovenske turistične organizacije 'Čas je za. Moja Slovenija' – 33 odstotkov več kot leto prej. A na STOju se zavedajo, da turizma brez tujih gostov ni. Ti se počasi le vračajo – lahko bi rekli do novih omejitev. A do takrat pa le prisluhnite, kako polna gastronomskih in aktivnih doživetij je polna Slovenija. Konkretneje, vzhodni del države, kamor se je odpravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje.
Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore.
V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni.
V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program.
V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni.
Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje.
Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu.
V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje.
57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič.
Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja.
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca
Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!
Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.
V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.
Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču.
Neveljaven email naslov