Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelena luč združitvi Dnevnika in Večera

29.07.2019

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.

Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev tretjega in četrtega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence

Skupna družba Dnevnika in Večera bo imela na oglaševalskem trgu tiskanih medijev kar 40-odstotni delež. In prav zato naj bi člani sveta Agencije za varstvo konkurence toliko časa premlevali o združitvi. Dnevnik in Večer sta namreč prvo namero o povezovanju najavili že pred natanko letom dni. Očitno je svet AVK zdaj vendarle presodil, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Glede na zaostrene razmere na medijskem trgu, ko se število kupcev dnevnih časopisov znižuje, obseg oglaševanja pa zmanjšuje, je združevanje pričakovana odločitev. Večer z naklado dobrih 19 tisoč in Dnevnik z več kot 21 tisoč izvodi lahko namreč s sinergijami izboljšata dobičkonosnost. Po nekaterih ocenah bi lahko tako družba samo z racionalizacijo stroškov dela prihranila milijon evrov. Oba časnika sta sicer lani skupno pridelala za približno poldrugi milijon čistega dobička. Sicer pa bi še naprej izhajala ločeno, kot Večer in Dnevnik, kar je pričakovano, glede na to, da imata vsak svoje bralce. Večer predvsem na mariborskem in Dnevnik na ljubljanskem območju. Vsak že skoraj 70 let. V novi družbi pa naj bi časnika združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, regionalne teme pa naj bi pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija. Koliko zaposlenih bo odveč, je ta hip še nemogoče oceniti. Lastniki Bojan Petan iz DZS, ki ima v lasti Dnevnik, ter Uroš Hakl in Sašo Todorovič iz Večera, naj bi namreč povezovanje predvidoma komentirali šele po današnji uradni objavi Agencije za varstvo konkurence.

Iz oddaje Danes do trinajstih:

Na Agenciji za varstvo konkurence so danes potrdili, da so v primeru združevanja časopisnih hiš Dnevnik in Večer sprejeli odločitev. Vsebine odločbe ne želijo komentirati, dokler ta ne bo vročena stranki v postopku. Po naših informacijah naj bi sicer svet Agencije že v petek odobril združevanje Dnevnika in Večera oziroma naj bi soglašal z ustanovitvijo skupne družbe.

Ljubljanski Dnevnik in mariborski Večer načrtujeta v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in ustanoviti skupno družbo. Soglasje ministrstva za kulturo sta podjetji prejeli že decembra lani, minuli petek pa, kot smo poročali, še odobritev Agencije za varstvo konkurence. Ta odobritev naj bi šla sicer precej na tesno, saj bo imela skupna družba kar 40-odstotni delež na oglaševalskem trgu tiskanih medijev. In čeprav obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem praviloma prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede do zlorab, je v tem primeru AVK, kot kaže, presodila, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnega časnika v državi ne bo problematična. Podrobnosti združitve še niso znane. Ta hip je jasno le, da bosta časopisni družbi blagovni znamki Dnevnik in Večer ohranili. V nasprotnem namreč tvegata zmanjšanje števila bralcev. Tudi sprememb pri vodenju obeh uredništev menda ni pričakovati. Kot so minuli teden pisale Finance, naj bi Dnevnikovo uredništvo v Ljubljani še naprej vodil Mirn Lesjak, Večerovo v Mariboru pa Matija Stepišnik. Za zdaj tudi ni znano, kdaj naj bi skupna družba zaživela, običajno je tak postopek razmeroma dolgotrajen.

Iz oddaje Dogodki in odmevi:

Agencija za varstvo konkurence je odobrila združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer oziroma je izdala dovoljenje za ustanovitev nove skupne družbe, ki se bo imenovala DV mediji. Dnevnik in Večer pa sta že podala skupno sporočilo za javnost, v katerem odločitev AVK pozdravljata, tako direktor večera Uroš Hakl kot predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan.

Uroša Hakla smo vprašali tudi, koliko zaposlenih bo po združitvi odveč oziroma katere službe se bodo podvajale, vendar nam je odgovoril, da teh odgovorov še ne more podati, proces združevanja se bo namreč zdaj šele začel, poleg tega je Dnevnik delniška družba, torej potrebuje še soglasje nadzornikov in skupščine, skratka odgovori glede morebiti odvečnega števila zaposlenih naj bi bili znani šele čez nekaj mesecev.

Kaj pa je že znano in konkretno?

Dejstvo je, da bo imela nova družba, v okviru katere bosta delovala Večer in Dnevnik, skupaj kar približno 40-odstotni delež na trgu tiskanih medijev. Ta podatek je pomemben, kajti načeloma obstaja pravilo, da ima podjetje s tako visokim tržnim deležem običajno prevladujoč položaj na trgu, kar lahko privede tudi do zlorab. V tem konkretnem primeru je AVK očitno presodila, da to ni tako in da konkurenca ni ogrožena. Če se ustavimo malce pri številkah. V Dnevniku je zaposlenih 137 ljudi, v Večeru 112. V ljubljanskem časniku dnevno prodajo približno 21 tisoč izvodov, v mariborskem pa približno 19 tisoč. Vse te številke so precej primerljive, izjema je le poslovanje. Tu je občutno v ospredju Dnevnik, lani je namreč pridelal 677 tisoč evrov čistega dobička, Večer pa samo pet tisočakov.

Ali blagovni znamki Večer in Dnevnik ostajata?

Blagovni znamki, ki sta na slovenskem trgu prisotni pod tema imenoma že skoraj 70 let, ostajata, verjetno je to povsem logična odločitev, glede na to, da imata časnika geografsko povsem razdeljene bralce, kot smo dejali, Večer obvladuje  širše mariborsko, Dnevnik pa širše ljubljansko območje. Sinergije združitve se bo iskalo drugje. Po pričakovanjih bodo racionalizirali informativne vsebine, ki se podvajajo, oglasni prostor ter administracijo. Vendar je pot do tja je še dolga.

 


31.12.2023

Čarobnost časa je ujeti trenutek

Čas je naš neskončni sopotnik, ki nam omogoča, da rastemo, da se učimo in da ustvarjamo svojo edinstveno zgodbo. Ta čarobna dimenzija ne nosi le letnic na koledarju in ni le številka na uri, temveč je nenehno prepletanje trenutkov, ki oblikujejo naše življenje. Čas ni le kronološka enota, temveč kompleksen mozaik izkušenj, ki oblikuje našo identiteto. Njegova posebnost se skriva v sposobnosti, da oblikuje spomine, da celi rane in da odpira vrata novim priložnostim.


29.12.2023

46. Evropsko srečanje mladih in več tisoč mladih kristjanov

V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest. Mladi romarji stari od 18. do 35. leta so v naše glavno mesto v domove gostiteljev prišli včeraj. Dopoldneve preživljajo v župnijah gostiteljicah, zberejo se na jutranji molitvi, potem sledi pogovor o različnih temah, nato pa se jih večina z javnim prevozom odpravi v središče naše prestolnice na skupne molitve v cerkvah, ne le katoliških.


28.12.2023

Prenova osebne asistence še vedno na mizi ministra, ki računa na delujoč sistem dolgotrajne oskrbe

Med sistemskimi spremembami, ki so zaznamovale leto 2023 in bodo zaznamovale tudi leto 2024 na področju sociale, so prenavljanje Zakona o osebni asistenci, ki ga trenutno na ministrstvu še popravljajo, saj so tekom javne razprave nanj dobili veliko pripomb, vzpostavljanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki razburja predvsem zaradi pomanjkanja kadra, in pravica do oskrbovalskega dopusta, ki ga od novembra dalje omogoča Zakon o delovnih razmerjih. Več pa Eva Lipovšek.


27.12.2023

V Celju letos zdravili štiri bolnike z oslovskim kašljem

Na infekcijskih oddelkih slovenskih bolnišnic zdravijo vedno več bolnikov, ki so okuženi z novim koronavirusom. Sicer smo pri nas zaznali že tudi gripo, med otroci pa kroži predvsem respiratorni sincicijski virus (RSV). Glede sezonskih okužb sicer ne odstopamo od sosednjih in drugih evropskih držav. Izstopa pa Hrvaška – in to po številu primerov oslovskega kašlja. Do prejšnjega petka (22.12.23) so zabeležili že 3805 primerov – in to v vseh starostnih skupinah. Tamkajšnjo situacijo skrbno spremljajo tudi slovenski epidemiologi in infektologi. Med njimi je tudi dr. Tanjo Selič Kurinčič, ki jo je v Splošno bolnišnico Celje poklical Iztok Konc. Foto: Alain Grillet, Sanofi Pasteur, cc


27.12.2023

Delci PM - nevidni onesnaževalci zraka

Zrak, ki ga dihamo, ima neposreden vpliv na naše zdravje in okolje. Ključni dejavniki za onesnaženost zraka v Sloveniji so cestni promet, kurilne naprave in industrija. Prav ti dejavniki so tudi viri za tvorjenje delcev PM10 in PM2,5, ki so nevarni za zdravje ljudi. Na povišane vrednosti delcev PM v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah. Slišali boste tudi, kakšna je povezava med onesnaženim zrakom in podnebnimi spremembami. V studio Prvega smo povabili Luko Matavža iz sektorja za kakovost zraka na Agenciji republike Slovenije za okolje.


26.12.2023

Dan samostojnosti in enotnosti

Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.


26.12.2023

Štefanovo in blagoslov konj v Novi Cerkvi

Na praznik svetega Štefana, prvega krščanskega mučenca, po slovenskih cerkvah blagoslovijo vodo in sol, ki se nato pomeša v prehrano ljudi in živali. Za svojega zavetnika/patrona so si sv. Štefana izbrali sodarji, zidarji, krojači, kamnoseki, tkalci, tesarji in tudi kočijaži ter konjski hlapci, saj naj bi po legendi ukrotil divjega konja. Od tod tradicija blagoslavljanja konj na Štefanovo. Na "žegnanju" konj, kot običaju pravijo Štajerci, je v Novi Cerkvi v občini Vojnik bila tudi Gabrijela Milošič. Foto: Hraše pri Smledniku, BoBo


25.12.2023

Božič – praznik družine, dobrote in ljubezni

Za božič pravijo, da je poleg velike noči največji krščanski praznik, ki na posebej spontan način povezuje vse ljudi. Praznično oddajo smo posneli na kmečki domačiji Mirnik v zaselku Leskovec v občini Celje. Ob delu na kmetiji se tam že nekaj časa ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, gospodinja Ivanka in njen mož Daniel pa sta se ob tem desetletja ukvarjala tudi z rejništvom, ko sta svoj dom namenila kar tridesetim otrokom. Oddaja v pozdrav današnjemu božičnemu prazniku miru in sočutnih bližin je potekala v veliki kmečki sobi pri Mirnikovih, pogovor je pripravil in vodil Tone Petelinšek.


21.12.2023

800 let od prve postavitve jaslic

Minilo je 800 let, odkar je Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu v Italiji s postavitvijo jaslic. Tudi marsikje po Sloveniji se po domovih in cerkvah postavljajo jaslice. Zgodovina sicer pripoveduje, da jih niso postavljali le ob božiču. So pa bile jaslice v preteklosti večkrat v nemilosti. Avstrijski cesar Jožef Drugi jih je na primer prepovedal. Umetnica Ana Korenč jaslice iz gline oblikuje že skoraj trideset let. Predstavljala se je na številnih razstavah v Ljubljani, tam je dobila prva priznanja, nato pa še v Veroni, Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih. Njene glinene jaslice so na ogled tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.


22.12.2023

Komentar: Spoštovana ustanoviteljica, kaj želiš od javne RTV?

Po včerajšnjem sprejetju programsko-produkcijskega in finančnega načrta RTV Slovenija je jasno, da bo javni zavod prihodnje leto pripravljal občutno okrnjen in posledično manj ambiciozen program. Tudi zato se vse bolj vrstijo opozorila, da brez sistemskega odziva ustanoviteljice, ki bi zagotovil finančno vzdržnost javnega zavoda, vse skupaj vodi le v izčrpavanje in posledično v irelevantnost v medijskem prostoru. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.


22.12.2023

Pomisleki glede uvajanja genomskih tehnik

Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.


20.12.2023

Muzikal Hotel Bohemia želi ozaveščati in navdihovati

Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.


19.12.2023

V Gazi razmere iz ure v uro slabše

Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?


18.12.2023

Nova digitalna jezikovna orodja za slovenščino

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.


18.12.2023

Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.


18.12.2023

Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.


18.12.2023

Kako nastanejo umetna drsališča?

Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.


15.12.2023

Živa Pahor: 'Trst moramo živeti, ker je tudi naše mesto!'

Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.


14.12.2023

S pomočjo SRČKA, simbola za varovalno živilo v aplikaciji VešKajJeš, bo na naših krožnikih še bolj zdrava hrana

Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.


13.12.2023

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo odslej opravljali tudi brezpilotni letalniki

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.


Stran 17 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov