Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
O francoskem in belgijskem poletju ter delu v Bruslju z Eriko Štular, dopisnico iz evropske prestolnice, ki končuje svoj mandat
Belgijci in Francozi so zdaj zares zajadrali v počitniške dni, pravi Erika Štular. To se je poznalo tudi na cestah, ko so v Franciji na t. i. črno soboto dopoldan skupaj pridelali kar 650 kilometrov zastojev. Gneča je bila tudi na bruseljskem mednarodnem letališču, kjer so pričakovali od 80 do 90 tisoč potnikov. Zaradi tehničnih težav s tekočim trakom jim na približno sto letal ni uspelo pravočasno naložiti prtljage. Na tleh je tako ostalo približno šest tisoč kovčkov.
“Med potniki iz Bruslja so bili tudi številni uradniki iz Evropske komisije in diplomati. Pisarne v evropski četrti so zdaj okleščene na minimum,” pravi naša dopisnica, ki ob izteku svojega drugega mandata ocenjuje, da je delovnih izzivov v Bruslju vsak dan veliko:
“Za novinarja je vedno užitek biti v središču dogajanja, kar Bruselj zagotovo je. V Bruslju je cela armada novinarjev, samo Špancev je približno 50, velike medijske hiše imajo orjaške ekipe. To je dobro, ker so ti lahko v pomoč pri pojasnjevanju dogajanja v njihovi državi, so pa tudi konkurenca za dostop do sogovornikov, ki se v zadnjem času zapirajo za medije.”
Erika Štular pravi, da je bilo v osmih letih dela med najbolj zahtevnimi temami poročanje o slovenskih bankah, težko je bilo poročati tudi o terorizmu: “Toliko bolečine in dejanja, ki jih ne moreš razumeti in zato ne moreš razložiti ljudem. Vse to se te dotakne, če se še tako trudiš ohraniti novinarsko distanco.”
“V Bruslju me je pozitivno presenetila multikulturnost. Strašno zanimivo je videti petletnike, ki govorijo po štiri jezike, kar ni nobena redkost. Tu lahko navežeš stike z ljudmi z vseh koncev sveta. Zelo dober je tudi belgijski zdravstveni sistem: pokličeš v ordinacijo, napišeš e-mail ali se oglasiš na recepciji in lahko že isti dan prideš k zdravniku, tudi k specialistom.”
Med manj prijetnimi presenečenji življenja v evropski prestolnici pa naša dopisnica poudarja večna gradbišča, strašno zapleteno birokracijo in odnos do čistoče, ko malčki v vrtcu spijo kar v čevljih ali ko vreče s smetmi na ulici ležijo ves večer.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
O francoskem in belgijskem poletju ter delu v Bruslju z Eriko Štular, dopisnico iz evropske prestolnice, ki končuje svoj mandat
Belgijci in Francozi so zdaj zares zajadrali v počitniške dni, pravi Erika Štular. To se je poznalo tudi na cestah, ko so v Franciji na t. i. črno soboto dopoldan skupaj pridelali kar 650 kilometrov zastojev. Gneča je bila tudi na bruseljskem mednarodnem letališču, kjer so pričakovali od 80 do 90 tisoč potnikov. Zaradi tehničnih težav s tekočim trakom jim na približno sto letal ni uspelo pravočasno naložiti prtljage. Na tleh je tako ostalo približno šest tisoč kovčkov.
“Med potniki iz Bruslja so bili tudi številni uradniki iz Evropske komisije in diplomati. Pisarne v evropski četrti so zdaj okleščene na minimum,” pravi naša dopisnica, ki ob izteku svojega drugega mandata ocenjuje, da je delovnih izzivov v Bruslju vsak dan veliko:
“Za novinarja je vedno užitek biti v središču dogajanja, kar Bruselj zagotovo je. V Bruslju je cela armada novinarjev, samo Špancev je približno 50, velike medijske hiše imajo orjaške ekipe. To je dobro, ker so ti lahko v pomoč pri pojasnjevanju dogajanja v njihovi državi, so pa tudi konkurenca za dostop do sogovornikov, ki se v zadnjem času zapirajo za medije.”
Erika Štular pravi, da je bilo v osmih letih dela med najbolj zahtevnimi temami poročanje o slovenskih bankah, težko je bilo poročati tudi o terorizmu: “Toliko bolečine in dejanja, ki jih ne moreš razumeti in zato ne moreš razložiti ljudem. Vse to se te dotakne, če se še tako trudiš ohraniti novinarsko distanco.”
“V Bruslju me je pozitivno presenetila multikulturnost. Strašno zanimivo je videti petletnike, ki govorijo po štiri jezike, kar ni nobena redkost. Tu lahko navežeš stike z ljudmi z vseh koncev sveta. Zelo dober je tudi belgijski zdravstveni sistem: pokličeš v ordinacijo, napišeš e-mail ali se oglasiš na recepciji in lahko že isti dan prideš k zdravniku, tudi k specialistom.”
Med manj prijetnimi presenečenji življenja v evropski prestolnici pa naša dopisnica poudarja večna gradbišča, strašno zapleteno birokracijo in odnos do čistoče, ko malčki v vrtcu spijo kar v čevljih ali ko vreče s smetmi na ulici ležijo ves večer.
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Posebna dopoldanska oddaja Prvega, v kateri podrobneje predstavljamo rezultate nočnega štetja glasov na volitvah v Evropski parlament.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z dopisniki po Evropi, s poročevalci iz volilnih štabov slovenskih strank ter z gostoma v studiu, dr. Samom Uhanom in dr. Juretom Požganom, oba prihajata s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, smo pretresli volilno dogajane v Sloveniji in drugod po Evropski uniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Celovcu se lahko v parku Evrope ob Vrbskem jezeru, kjer je osrednje celovško kopališče, vsaj do 8. junija preizkusite v demokratičnem fitnesu. Gre za projekt univerzitetnega kulturnega centra - UNIKUM - , ki ga vodi Emil Krištof, koroški slovenski glasbenik in kulturni delavec. UNIKUM je društvo celovške univerze, ki s svojimi projekti - v slovenščini, nemščini in italijanščini - spodbuja ljudi k razmišljanju o aktualnem družbenem dogajanju.
"Ples je resnica. V kateremkoli pogledu. Je telo in misel hkrati. Jezik in čustvo." Tako je svojo poslanico ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprila, začel Matjaž Farič, plesalec, koreograf, režiser in umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, ki vsako leto začenja novo šolsko leto v Murski soboti. Matjaž Farič je tudi ambasador Tedna ljubiteljske kulture, ki poteka te dni. Osrednja tema letošnje manifestacije je ples. O pomenu ljubiteljske kulture na poti k profesionalnosti in o nekaterih drugih vidikih umeščanja sodobnega plesa v širšo družbo se je z Matjažem Faričem pogovarjala Petra Tanko.
Potem, ko so Združene države Amerike odstopile od iranskega jedrskega sporazuma in ko so v Perzijski zaliv poslale svoje vojaško ladjevje in letalonosilko Abraham Lincoln, ne mine dan brez novic o stopnjevanju napetosti med Trumpovo administracijo in teokratskim režimom v Teheranu. Zaenkrat še ni znamenj, da bi se ta napetost polegla. Docent dr. Primož Šterbenc s Fakultete za menedžment Univerze na Primorskem pravi, da moramo biti previdni, ko govorimo o ameriški administraciji, saj napovedi o letalonosilkah in vojakih generira zdajšnji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju je vložilo kazensko ovadbo na tožilstvo zoper vzgojitelja v enem od vrtcev, ki naj bi domnevno spolno zlorabil tri predšolske otroke. 4 letna deklica, žrtev domnevne spolne zlorabe, naj bi pred tremi tedni najprej staršem in nato vzgojiteljem v vrtcu opisala, kako je njen vzgojitelj posegel v njene intimne predele telesa, ko sta bila sama. Po tej izpovedi deklice sta še dva otroka povedala podobni zgodbi kot prva domnevno zlorabljena deklica, so potrdili na omenjenem združenju. Ob teh dogodkih, ki naj bi se zgodili v enem od vrtcev, združenje opozarja na povsem nesprejemljivo ravnanje ravnateljice vrtca, ki kljub opozorilu staršev domnevno zlorabljene deklice, dva tedna ni storilo ničesar. Pozneje je vložilo prijavo na policijo in vzgojitelja premestilo v drugo skupino, kar pomeni, da je osumljenec spolne zlorabe ostal v stiku z otroki in srečeval domnevno zlorabljeno štiriletnico na terasi. Odzive policije, ministrstva in šolske inšpekcije je zbrala Nataša Lang.
Britanci in Nizozemci danes odločajo o novih poslancih v evropski parlament, v Sloveniji pa se končuje predčasno glasovanje. Volišča bodo odprta še do 19-ih, potem pa vnovič v nedeljo na dan splošnega glasovanja. Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament udeležilo 12.356 volivcev oziroma 0,72 odstotka vseh volilnih upravičencev. V dveh dneh je skupaj glasovalo 20.408 volivcev oziroma 1,2 odstotka vseh volivcev. To je več kot prva dva dneva predčasnega glasovanja na volitvah pred petimi leti, ko je v dveh dneh skupaj glasovalo 11.826 volivcev oziroma 0,7 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ali to že nakazuje na višjo volilno udeležbo, kot je bila leta 2014? Takrat je svoj glas na volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament oddalo 24,55 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi glasovanja bodo znani šele v nedeljo zvečer po 23-ti uri.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Spet moramo poročati o spletni zlorabi, tokrat gre za spletnega giganta AirBnb, ki je bil očitno žrtev vdora. Uporabniki se pritožujejo, da so jim vdrli v račun, rezervirali v njihovem imenu nastavitve, denarja pa zdaj ne morejo dobiti nazaj. Eno prijavo tovrstne spletne zlorabe so prejeli tudi na SICertu, tja je poklicala Urška Henigman.
Ob 50. obletnici stripovskega junaka v Narodni galeriji odpirajo razstavo Alan Ford teče častni krog. Soavtor razstave Rok Glavan pojasnjuje, da bo na ogled 162 originalnih stripovskih tabel, ki so nastale med letoma 1969 in 1975 oz. od 1. do 75. epizode. Gre za trenutno največjo svetovno postavitev originalnih tabel stripa. Alan Ford je izjemno popularnost dočakal v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino.
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci šestega in osmega razreda. V raziskavi pod naslovom »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda« so raziskovalci učence med drugim spraševali, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro, nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih ne šolske obveznosti ne količina domačih nalog in zunaj šolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
Včeraj po našem času se je končala serija Igra prestolov s finalom, ki si ga je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi, še več pa potem z zamikom. Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R.R. Martina Pesem ledu in ognja ima tudi pri nas številne oboževalce, za to pa je zaslužen tudi Boštjan Gorenc Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te sicer v knjigi še nedokončane zgodbe. Serije pa postajajo tudi del univerzitetnega okolja, tako nekatere ponujajo predavanja na temo Igre prestolov. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois. Pogovor s profesorjem Jeffreyjem Chownom, posnetim pred zadnjo epizodo, je posnela Tina Lamovšek. Z Boštjanom Gorencem Pižamo pa je pogovarjala Urška Ivanovič.
Natanko pred sto leti je v Ljubljani začel delovati prvi baletni poklicni ansambel in sicer na pobudo člana ravnateljstva Slovenskega gledališkega konzorcija in intendanta Frana Govekarja, ki je v Ljubljano pripeljal češkega baletnega mojstra Vaclava Vlčka. Ta je organiziral tudi prvo baletno šolanje pri nas, začetki profesionalizacije slovenskega baleta so bili torej tesno povezani s Čehi in njihovim znanjem. Danes zvečer se v Cankarjevem domu obeta gala koncert v počastitev 100 obletnice slovenskega baleta. Ob obletnici je Marko Rozman v studio Prvega povabil Tomaža Rodeta, predsednika Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trumpova administracija je dodala Huawei na seznam podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne morejo poslovati, če nimajo dovoljenja. Google pa je ustavil posodabljanje operacijskega sistema Android na Huawejevih telefonih. Komentira Anže Tomič, spletni urednik Vala 202 in soavtor oddaje Od bita do bita.
Leto 2014 je bilo zaradi hladnega vremena leto slabe letine čebeljih pridelkov, ko so čebelarji pridelali kar za tri četrtine manj medu kot prejšnja leta. Letošnja pomlad spominja na tiste čase in tudi današnji svetovni dan čebel in opraševalcev ni obetaven dan za čebele. O tem, kako kaže čebelam v preostanku pomladi, kako se bo slab začetek poznal na pridelku in kako lahko pomagamo čebelam pri prestajanju te krize, je več povedal Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš z Opazovalno-napovedovalne službe Čebelarske zveze Slovenije.
Neveljaven email naslov