Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Belgijsko in francosko poletje

05.08.2019

O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.

O francoskem in belgijskem poletju ter delu v Bruslju z Eriko Štular, dopisnico iz evropske prestolnice, ki končuje svoj mandat

Belgijci in Francozi so zdaj zares zajadrali v počitniške dni, pravi Erika Štular. To se je poznalo tudi na cestah, ko so v Franciji na t. i. črno soboto dopoldan skupaj pridelali kar 650 kilometrov zastojev. Gneča je bila tudi na bruseljskem mednarodnem letališču, kjer so pričakovali od 80 do 90 tisoč potnikov. Zaradi tehničnih težav s tekočim trakom jim na približno sto letal ni uspelo pravočasno naložiti prtljage. Na tleh je tako ostalo približno šest tisoč kovčkov.

“Med potniki iz Bruslja so bili tudi številni uradniki iz Evropske komisije in diplomati. Pisarne v evropski četrti so zdaj okleščene na minimum,” pravi naša dopisnica, ki ob izteku svojega drugega mandata ocenjuje, da je delovnih izzivov v Bruslju vsak dan veliko:

“Za novinarja je vedno užitek biti v središču dogajanja, kar Bruselj zagotovo je. V Bruslju je cela armada novinarjev, samo Špancev je približno 50, velike medijske hiše imajo orjaške ekipe. To je dobro, ker so ti lahko v pomoč pri pojasnjevanju dogajanja v njihovi državi, so pa tudi konkurenca za dostop do sogovornikov, ki se v zadnjem času zapirajo za medije.”

Erika Štular pravi, da je bilo v osmih letih dela med najbolj zahtevnimi temami poročanje o slovenskih bankah, težko je bilo poročati tudi o terorizmu: “Toliko bolečine in dejanja, ki jih ne moreš razumeti in zato ne moreš razložiti ljudem. Vse to se te dotakne, če se še tako trudiš ohraniti novinarsko distanco.”

“V Bruslju me je pozitivno presenetila multikulturnost. Strašno zanimivo je videti petletnike, ki govorijo po štiri jezike, kar ni nobena redkost. Tu lahko navežeš stike z ljudmi z vseh koncev sveta. Zelo dober je tudi belgijski zdravstveni sistem: pokličeš v ordinacijo, napišeš e-mail ali se oglasiš na recepciji in lahko že isti dan prideš k zdravniku, tudi k specialistom.”

Med manj prijetnimi presenečenji življenja v evropski prestolnici pa naša dopisnica poudarja večna gradbišča, strašno zapleteno birokracijo in odnos do čistoče, ko malčki v vrtcu spijo kar v čevljih ali ko vreče s smetmi na ulici ležijo ves večer.


Aktualna tema

4479 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Belgijsko in francosko poletje

05.08.2019

O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.

O francoskem in belgijskem poletju ter delu v Bruslju z Eriko Štular, dopisnico iz evropske prestolnice, ki končuje svoj mandat

Belgijci in Francozi so zdaj zares zajadrali v počitniške dni, pravi Erika Štular. To se je poznalo tudi na cestah, ko so v Franciji na t. i. črno soboto dopoldan skupaj pridelali kar 650 kilometrov zastojev. Gneča je bila tudi na bruseljskem mednarodnem letališču, kjer so pričakovali od 80 do 90 tisoč potnikov. Zaradi tehničnih težav s tekočim trakom jim na približno sto letal ni uspelo pravočasno naložiti prtljage. Na tleh je tako ostalo približno šest tisoč kovčkov.

“Med potniki iz Bruslja so bili tudi številni uradniki iz Evropske komisije in diplomati. Pisarne v evropski četrti so zdaj okleščene na minimum,” pravi naša dopisnica, ki ob izteku svojega drugega mandata ocenjuje, da je delovnih izzivov v Bruslju vsak dan veliko:

“Za novinarja je vedno užitek biti v središču dogajanja, kar Bruselj zagotovo je. V Bruslju je cela armada novinarjev, samo Špancev je približno 50, velike medijske hiše imajo orjaške ekipe. To je dobro, ker so ti lahko v pomoč pri pojasnjevanju dogajanja v njihovi državi, so pa tudi konkurenca za dostop do sogovornikov, ki se v zadnjem času zapirajo za medije.”

Erika Štular pravi, da je bilo v osmih letih dela med najbolj zahtevnimi temami poročanje o slovenskih bankah, težko je bilo poročati tudi o terorizmu: “Toliko bolečine in dejanja, ki jih ne moreš razumeti in zato ne moreš razložiti ljudem. Vse to se te dotakne, če se še tako trudiš ohraniti novinarsko distanco.”

“V Bruslju me je pozitivno presenetila multikulturnost. Strašno zanimivo je videti petletnike, ki govorijo po štiri jezike, kar ni nobena redkost. Tu lahko navežeš stike z ljudmi z vseh koncev sveta. Zelo dober je tudi belgijski zdravstveni sistem: pokličeš v ordinacijo, napišeš e-mail ali se oglasiš na recepciji in lahko že isti dan prideš k zdravniku, tudi k specialistom.”

Med manj prijetnimi presenečenji življenja v evropski prestolnici pa naša dopisnica poudarja večna gradbišča, strašno zapleteno birokracijo in odnos do čistoče, ko malčki v vrtcu spijo kar v čevljih ali ko vreče s smetmi na ulici ležijo ves večer.


26.01.2022

Uvedba biometričnih osebnih izkaznic

V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.


25.01.2022

Rusija je nepremagljiva, jo je pa mogoče z zahodnimi lakaji uničiti od znotraj

Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.


25.01.2022

Tina Bončina o pandemični utrujenosti

V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.


24.01.2022

Kako nevaren je medved ob srečanju?

Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.


24.01.2022

Opazovanje ptic

Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.


24.01.2022

Doseljeni risi rešujejo dinarsko populacijo pred izumrtjem

Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.


23.01.2022

Pred 150timi leti se je rodil Jože Plečnik

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


21.01.2022

Ukinitev izročanja papirnega računa

Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.


20.01.2022

Tragična izbira: dva pacienta potrebujeta umetno predihavanje, na voljo je le ena naprava

Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.


20.01.2022

Ali ste v vodi opazili cianobakterije?

V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.


19.01.2022

S prvim januarjem 2025 bo ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil postalo obvezno

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.01.2022

Nova predsednica evropskega parlamenta

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.01.2022

Ambulanta pro bono za ljudi v stiski

V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.


16.01.2022

PGD Ljubljana Vič 150 let

Pogovor ob 150-letnici PGD Ljubljana - Vič.


14.01.2022

Prof. Twerenbold: Že blagi covid pusti posledice na srcu, pljučih in ledvicah

Raziskovalci iz nemškega Hamburga opozarjajo, da tudi blagi covid lahko poškoduje nekatere notranje organe. Še zlasti na udaru so srce, pljuča in ledvice. Ugotovili so, da okužba s koronavirusom za nekaj odstotkov poslabša njihovo delovanje. Kar res ni veliko, pravi prof. Raphael Twerenbold z Univerzitetne klinike Hamburg Eppendorf, vendar za primerjavo dodaja: »To je tako, kot da bi vsak Evropejec prvega januarja tehtal 5 kg več. Seveda vsi zaradi dodatnih petih kilogramov ne bodo imeli slabše kakovosti življenja. Vemo pa, da imajo odvečni kilogrami na dolgi rok lahko negativne posledice.« Kakšne posledice torej pušča blagi covid v prispevku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKE Hamburg


14.01.2022

Spolni stereotipi v osnovnošolskem izobraževanju

V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.


13.01.2022

Ona Ve

Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.


12.01.2022

Napovedane dražitve hrane

Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.


12.01.2022

Dr. Nataša Kovačević, inženirka leta 2021

Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.


11.01.2022

Dr. Rozman: Na intenzivi od dvajsetletnikov do devetdesetletnikov

Ob vsakodnevni poplavi številnih novic o covidu najraje zaupamo informacijam in podatkom iz prve roke. Zato smo s Prvega poklicali dr. Aleša Rozmana, direktorja Klinike na Golniku, ki je hkrati tudi specialist pulmolog. Kakšno je razmerje med cepljenimi in necepljenimi pacienti na Golniku? Kakšno je zdravstveno stanje in psihično počutje med zaposlenimi? Zakaj omikron redkeje napade pljuča? Ali bo omikronu sledila še kakšna različica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Aleš Rozman. Foto: TV Slovenija


Stran 70 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov