Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu. Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu
Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Požiganje amazonskega pragozda je najhitrejši in poleg izsekavanja običajen način za širjenje predelovalnih površin za pridelavo palmovega olja, soje ali hrane za živino, pa tudi za izkopavanje rudnikov zlata, bakra in drugih kovin in gradnjo cest. Brazilski predsednik Bolsonaro govori o tem, da bi morale druge države molčati, saj da lahko država s svojimi naravnimi viri počne, kar hoče – a v resnici gre za vire planeta. Amazonski pragozd skladišči ogromne količine ogljikovega dioksida in s tem preprečuje še hitrejše segrevanje ozračja. Površina brazilskega pragozda se je v zadnjih 50 letih zmanjšala za petino in ob nadaljevanju tega trenda bomo že v nekaj desetih letih dosegli točko, ko pragozd ne bo več mogel sam sebi ustvarjati vlažnega podnebja in bo začel tudi preostanek gozda propadati.
A ta tematika na dnevni red vrhunskih političnih zasedanj ni prišla niti, ko je nastop novega brazilskega predsednika Bolsonara napovedal še hitrejše krčenje pragozda, temveč šele ko je dim zatemnil Sao Paolo. Tajanje ledenikov in zviševanje gladine morja ne potekata tako dramatično – spremembe so počasnejše, zato dajejo vtis, kot da niso tako usodne. In medtem ko bodo ti obsežni požari v Amazoniji prej ali slej pogašeni ali vsaj omejeni, nismo storili nič za omejitev globalne temperature na vzdržno raven. Spremembe so težavne in zahtevajo prilagoditev našega udobnega načina življenja. Vendar so nujne.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu. Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu
Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Požiganje amazonskega pragozda je najhitrejši in poleg izsekavanja običajen način za širjenje predelovalnih površin za pridelavo palmovega olja, soje ali hrane za živino, pa tudi za izkopavanje rudnikov zlata, bakra in drugih kovin in gradnjo cest. Brazilski predsednik Bolsonaro govori o tem, da bi morale druge države molčati, saj da lahko država s svojimi naravnimi viri počne, kar hoče – a v resnici gre za vire planeta. Amazonski pragozd skladišči ogromne količine ogljikovega dioksida in s tem preprečuje še hitrejše segrevanje ozračja. Površina brazilskega pragozda se je v zadnjih 50 letih zmanjšala za petino in ob nadaljevanju tega trenda bomo že v nekaj desetih letih dosegli točko, ko pragozd ne bo več mogel sam sebi ustvarjati vlažnega podnebja in bo začel tudi preostanek gozda propadati.
A ta tematika na dnevni red vrhunskih političnih zasedanj ni prišla niti, ko je nastop novega brazilskega predsednika Bolsonara napovedal še hitrejše krčenje pragozda, temveč šele ko je dim zatemnil Sao Paolo. Tajanje ledenikov in zviševanje gladine morja ne potekata tako dramatično – spremembe so počasnejše, zato dajejo vtis, kot da niso tako usodne. In medtem ko bodo ti obsežni požari v Amazoniji prej ali slej pogašeni ali vsaj omejeni, nismo storili nič za omejitev globalne temperature na vzdržno raven. Spremembe so težavne in zahtevajo prilagoditev našega udobnega načina življenja. Vendar so nujne.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
Neveljaven email naslov