Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Komentar Tomaža Celestine ob ravnanju zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke LMŠ
Najprej hiter pogled v kadrovsko zadnje leto LMŠ. Stranka, ki je dobila na volitvah le trinajst poslancev, a je predvsem zaradi Šarčeve nedvomne spretnosti in hudega strahu pred Janezom Janšo vseeno sestavila vlado, je po svojih željah kadrovsko oblikovala SDH, DUTB, Telekom, nadzorni svet Gen Energije in HSE. In potem se je zgodil klic Braneta Kralja za službo Igorja Šoltesa, a za ta klic Šarec menda ni vedel. Od predsednika vlade Marjana Šarca bi – ob številnih preteklih zagotovilih o drugačni, novi politiki – pričakovali predvsem bistveno drugačen včerajšnji nastop. Recimo nastop z manj sprenevedanja in užaljenosti ob očitni napaki njegovega generalnega sekretarja, saj je ostal občutek, da je to napaka zgolj zato, ker so ga pri njej zasačili in ga prijavili, česar ne bi storili nekomu, ki je “prave sorte”. Od premierja bi recimo pričakovali nastop, v katerem bi se odločno uprl nesprejemljivi politični kuhinji, ko gre za kadre v državnih podjetjih, a smo dobili zgolj ugotovitev, da bi morali kadrovsko usklajevanje spremeniti.
Marjanu Šarcu se po enem letu od podpisa koalicijske pogodbe začenja dogajati slovenska politika. Najbrž si nihče ne zatiska oči pred dejstvom, da naključij v slovenski politiki ni in tako je LMŠ stopila na bombo, ki je udarila po dvojem – po zatrjevanju o visoki etičnosti in morali v stranki in po njenem najožjem jedru; stopila je na bombo, ki bi jo izkušenejši politiki znali vsaj zaslutiti. Leto neupoštevanja koalicijskih partnerjev in soočanja teh partnerjev z izvršenimi dejstvi, leto miru v medijih in leto neverjetno naklonjenih anket se očitno končuje. In očitno se končuje tudi leto, ko je bilo mogoče koalicijske partnerje, zlasti tiste z dolgoletnimi povezavami vseh “sort”, nekaznovano stiskati v kot. Da bi politiki vseh barv začeli končno delati drugače, torej ne zase, ampak res za državo, pa tako ali tako niti upati ne upamo več.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Komentar Tomaža Celestine ob ravnanju zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke LMŠ
Najprej hiter pogled v kadrovsko zadnje leto LMŠ. Stranka, ki je dobila na volitvah le trinajst poslancev, a je predvsem zaradi Šarčeve nedvomne spretnosti in hudega strahu pred Janezom Janšo vseeno sestavila vlado, je po svojih željah kadrovsko oblikovala SDH, DUTB, Telekom, nadzorni svet Gen Energije in HSE. In potem se je zgodil klic Braneta Kralja za službo Igorja Šoltesa, a za ta klic Šarec menda ni vedel. Od predsednika vlade Marjana Šarca bi – ob številnih preteklih zagotovilih o drugačni, novi politiki – pričakovali predvsem bistveno drugačen včerajšnji nastop. Recimo nastop z manj sprenevedanja in užaljenosti ob očitni napaki njegovega generalnega sekretarja, saj je ostal občutek, da je to napaka zgolj zato, ker so ga pri njej zasačili in ga prijavili, česar ne bi storili nekomu, ki je “prave sorte”. Od premierja bi recimo pričakovali nastop, v katerem bi se odločno uprl nesprejemljivi politični kuhinji, ko gre za kadre v državnih podjetjih, a smo dobili zgolj ugotovitev, da bi morali kadrovsko usklajevanje spremeniti.
Marjanu Šarcu se po enem letu od podpisa koalicijske pogodbe začenja dogajati slovenska politika. Najbrž si nihče ne zatiska oči pred dejstvom, da naključij v slovenski politiki ni in tako je LMŠ stopila na bombo, ki je udarila po dvojem – po zatrjevanju o visoki etičnosti in morali v stranki in po njenem najožjem jedru; stopila je na bombo, ki bi jo izkušenejši politiki znali vsaj zaslutiti. Leto neupoštevanja koalicijskih partnerjev in soočanja teh partnerjev z izvršenimi dejstvi, leto miru v medijih in leto neverjetno naklonjenih anket se očitno končuje. In očitno se končuje tudi leto, ko je bilo mogoče koalicijske partnerje, zlasti tiste z dolgoletnimi povezavami vseh “sort”, nekaznovano stiskati v kot. Da bi politiki vseh barv začeli končno delati drugače, torej ne zase, ampak res za državo, pa tako ali tako niti upati ne upamo več.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?
V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.
Neveljaven email naslov