Od obmetavanja s paradižniki, metanja motorne žage, skakanja čez dojenčke do tekmovanja v izvirnosti zamrznjenih pričesk

“Slovenija velja za državo z največ festivali na prebivalca na svetu” smo te dni lahko zasledili v medijih. Med njimi so festivali, ki imajo bogato tradicijo, so pa tudi festivali, ki so najbrž nastali iz bolj šaljivih vzgibov. A z razlogom. Dr. Miha Kozorog je docent za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelavec ZRC SAZU. Je avtor znanstvenega članka z naslovom Etnološki in antropološki pogled na javne prireditve v Sloveniji, ki se začne z vprašanjem: katere dogodke velja upoštevati kot “javne prireditve”? Kakšen odgovor je torej našel? Pomenski vidik besede festival je v različnih jezikih drugačen. V romanskih jezikih je pomen širši in vključuje zasebna slavja, praznovanja in slavja religijskih skupnosti. V slovenskem jeziku pa gre za modernejše prireditve, za dogodke, kjer so predstavljeni dosežki na izbranem področju. In da je prireditev javna, pomeni, da je načeloma dostopna vsem in je tudi medijsko podprta. Festivali pa niso zgolj veselje in radost, so tudi element povezovanja. Kakšne posebnosti imajo festivali na Slovenskem? Kaj jih združuje?

“Posebnost slovenskih festivalov je vključevanje krajinskih elementov v festivalsko produkcijo. Poleg vsebine je pomembna lokacija – številni festivali v Sloveniji se namreč dogajajo ob vodi, v naravnem okolju.”

Element počutja je zelo pomemben tudi zato, ker se je razvoj festivalov premaknil iz festivalske vsebine na obiskovalca festivala, pravi etnolog in antropolog dr. Miha Kozorog. Danes je skoraj bolj kot vsebina pomembno doživetje. In tudi zato imamo danes veliko nenavadnih, drugačnih festivalov, ki običajno nastanejo zato, da določen kraj opozori nase. Že pri nas jih ni malo, denimo tekmovanje v metu motorne žage, izrezovanje lesa z motorno žago, vožnja s poniji na Vršič, veliko je tudi dogodkov povezanih s hrano. Zanimivo, hrana je pogosto osrednja tema številnih prireditev: v Španiji se obmetavajo s paradižniki, v Italiji s pomarančami, v angleškem mestu Glouchestershire po strmem hribu lovijo kotaleči se sir, itd.

Andrew Umbrich, lastnik toplic Takhini Hot Pools v Kanadi skupaj z ženo vsako leto organizira precej nenavadno tekmovanje – mednarodno tekmovanje v najbolj domiselni pričeski z zamrznjenimi lasmi.

“Naši termalni vrelci so že skoraj v arktičnem območju, kar pomeni, da imamo res mrzle zime, s temperaturami do –30 stopinj Celzija ali še manj. No, termalna voda ima 42 stopinj. In če se namakate v zunanjih bazenih ter zmočite lase, jih para v mrzlem okolju lahko relativno hitro zamrzne. Leta 2011 se je takratno vodstvo toplic domislilo tekmovanja v zamrznjenih pričeskah. Sprva majhno tekmovanje se je leta 2015 razširilo na družabna omrežja, fotografije so dosegle več milijonov ljudi in takrat smo začeli zares. Povečati smo morali tudi nagradni sklad – od prvotnih 100 kanadskih dolarjev, ki jih je prejel zmagovalec, imamo zdaj denarno nagrado od 700 do 1000 kanadskih dolarjev na kategorijo.”

Kategorije so štiri: najboljša ženska pričeska, najboljša moška pričeska, najboljša skupinska pričeska in najbolj domiselna pričeska. Eden izmed obveznih pogojev za tekmovanje so dovolj nizke temperature, drugi pa, da ima tekmovalec lase. A ne nujno na glavi…

“Štejejo tudi kreacije iz brade. Smo imeli že tekmovalce, ki niso imeli ne brade ne las, pa so uporabili dlake na prsih. Vse je dovoljeno. Drži pa, da imajo največ možnosti za zmago dolgolasci, ker so jim omogočene številne kombinacije.”