Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.
Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.
Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni. O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.
Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.
S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:
Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.
Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:
Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.
V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.
In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?
Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.
Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.
Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.
Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.
Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.
Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
PGD Litija je zamrznila pogodbo o opravljanju javne službe, ker občina Litija ni izpolnjevanja pogodbenih določil
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 evrov, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa.
Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov občine njihovim delodajalcem.
Litijski gasilci so razočarani tudi nad sodelovanjem z GZ Litija, kjer pa vse obtožbe zavračajo in trdijo, da njihovih namenov ne razumejo ter da so bili z njihovimi zahtevami seznanjeni že prej in da so na pogovor o problematiki povabili tudi predsednika PGD Litija Jana Marka, ki pa se vabilu ni odzval. Prav tako naj bi predsednik PGD Litija na sestanku na občini letos marca zatrdil, da nesoglasij in težav med litijskimi gasilci in občino ni. O zamrznitvi pogodbe o opravljanju gasilske službe s strani PGD Litija so bili na gasilski zvezi obveščeni dva dneva prej, na seji poveljstva GZ Litija 5. septembra pa ni poveljnik Blaž Kokovica niti omenil ne težav niti njihovega ukrepa, do katerega je prišlo 11. septembra.
Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2000 EUR.
S strani občine so zdaj na gasilski mizi trije predlogi:
Do nadaljnjega prevzemajo naloge PGD Litija iz sklopa pogodbe o opravljanju gasilske službe okoliška prostovoljna gasilska društva, na GZ Litija pa zatrjujejo, da je za varnost občanov poskrbljeno in da ta ni zmanjšana.
Oglejmo si dolžnosti lokalne skupnosti do gasilcev glede na zakon o gasilstvu:
Zakon o gasilstvu v 3. odstavku 17. člena nalaga pristojnemu organu lokalne skupnosti plačilo sredstev za opravljanje javne gasilske službe. V 1. odstavku istega zakona je tudi zapisano, da isti organ določa obseg in način opravljanja javne gasilske službe.
V primeru, da se to ne zgodi, da torej gasilsko društvo ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in pogoji iz 17. člena, lahko ustrezni organ lokalne skupnosti glede na 18. člen zakona o gasilstvu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se mu opravljanje javne službe ustrezno omeji ali odvzame.
In kakšne dolžnosti imajo prostovoljni gasilci?
Do stavke so upravičeni poklicni gasilci, ki pa morajo, glede na 15. člen zakona o gasilstvu, če med trajanjem stavke pride do povečane nevarnosti požara ali druge nesreče, stavko takoj prekiniti. O stavki prostovoljnih gasilcev v tem zakonu ni govora, ima pa protest litijskih gasilcev vse elemente le-te.
Stavka je namreč stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu. To je prekinitev dela za uresničevanje ekonomskih, socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka se lahko organizira v podjetju, organizaciji, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka.
Zakonskega mehanizma, ki bi župane prisilil v vzdrževanje javne gasilske službe, v bistvu ni. Zato ne preseneča, da tudi GZS nima pravega vzvoda, s katerim bi lahko prisilila župane v prevzemanje njihovega dela pogodbenih obveznosti.
Eno izmed jabolk spora v Litiji je tudi neurejen status prostovoljnih gasilcev, ki se kot jara kača vleče že vse od samostojnosti naše države. Najbolj pereče je vprašanje odhajanja gasilcev na intervencije v službenem času in refundacija izpada dohodka njihovih delodajalcev, ki ga je po zakonu dolžna kriti lokalna skupnost, torej občina. Njegovo rešitev so obljubljale vse vlade, pa zaenkrat še ni urejen.
Dejstvo je, da se obe stranki pogodbe o javni gasilski službi ne držita – lokalna skupnost na eni strani ni pravočasno zagotovila sredstev, gasilci pa so prenehali z izvajanjem javne gasilske službe, česar jim zakon o gasilstvu ne dovoljuje. O stavki ni govora niti v zakonu o društvih, ki velja tudi za prostovoljne gasilce.
Pogled na facebook profil Prostovoljnega gasilskega društva razkriva, da imajo litijski gasilci v lokalnem okolju in v javnosti podporo, vendar pa se kljub temu odpira nekaj vprašanj, na katera bo prej ali slej moral nekdo odgovoriti in zaradi njih tudi odgovarjati. Pa naj prihaja iz društva, zveze, občine ali ministrstva.
Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se tretjina svetovno proizvedene hrane na svetu izgubi ali pristane med odpadki, obenem pa več kot 820 milijonov ljudi na svetu nima dovolj hrane. Samo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane oziroma 68 kg na prebivalca (od tega 40% še vedno užitne hrane). Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih, kar 52%. Ob 4. slovenskem dnevu brez zavržene hrane je potekal posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Na dogodek, ki je potekal v Hiši Evropske unije, so bili povabljeni sogovorniki iz Slovenije in tujine, ki so predstavili posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse ter opozorili na nasprotja med odnosom do hrane nekoč in danes. Med njimi je bila tudi Ilona Rac z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila projekt Hrana ni odpadek: preprečevanje, zmanjševanje in uporaba odpadne hrane oz. Razumevanje motivacije slovenskih potrošnikov in organizacij za zmanjševanje količin odpadne hrane.
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik. FOTO: Pixabay
Po koncu hladne vojne so številne evropske države zmanjšale obrambne proračune in se odpovedale velikim orožarskim projektom v prepričanju, da so večje vojne na celini stvar preteklosti. Vojna v Ukrajini pa je to miselnost povsem prevetrila. Ta vojna je tudi pokazala, da evropska industrija ni bila pripravljena na nekatere velike izzive, na primer na nenadno povpraševanje po velikih količinah topniških granat. Za nekaj več pojasnil o obrambnih izdatkih evropskih držav, zlasti naših sosed ter izvozu orožja, smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom revija obramba Borisom Knificem.
Stefan Pan je južnotirolski podjetnik. Našemu dopisniku iz Italije se ob srečanju mimogrede pohvali, da njegova bocenska tovarna speče 35 kilometrov jabolčnega zavitka na dan. Toda Pan je tudi visok funkcionar največjega italijanskega gospodarskega združenja Confindustria; njegovih 150.000 članic zaposluje četrtino italijanske delovne sile. Stefan Pan je kot delegat Confindustrie za evropske politike podpisal obširno analizo stanja v evropskem gospodarstvu, s katero v teh tednih prepričuje kandidate na evropskih volitvah o potrebah italijanskega gospodarstva. O strategijah razvoja evropskega gospodarstva v naslednji petletki se je z njim pogovarjal Janko Petrovec. Prevode bere Bernard Stramič.
Pretekli teden je v Slovenijo prikolesaril mladi Irec, ki si je za cilj postavil kolesarjenje od Irske do Avstralije. Pa ne zato, ker bi mu bili všeč ekstremni podvigi, ampak predvsem za dober namen. Fergal Guihen, 25-letni zdravstveni tehnik s severa Republike Irske, namreč tako zbira denar za dve dobrodelni organizaciji. V Ljubljani se je z njim pogovarjala Andreja Čokl.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay
Ob uradnem obisku zunanje ministrice Tanje Fajon na Kitajskem je v to azijsko velikanko odpotovala tudi največja gospodarska delegacija v zadnjih 15 letih. Približno 50 podjetij – od Luke Koper, Krke, Pošte Slovenije, Hisense Gorenje, do Cosylab in turističnih podjetij. Gospodarsko sodelovanje med državama se krepi, menjava je presegla 7 milijard evrov, a skoraj v celoti na račun našega uvoza s Kitajske. Obisk je tudi poskus, da bi to vsaj nekoliko uravnotežili. O gospodarskih trendih, priložnostih in očitkih na račun presežne kitajske proizvodnje in dumpinških cen smo se pogovarjali s predsednikom slovensko-kitajskega poslovnega sveta Žigom Vavpotičem, najprej pa nam je glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc orisal značilnosti dozdajšnjega gospodarskega sodelovanja in gospodarski pomen Kitajske za Slovenijo.
Družbena pričakovanja, predsodki in spolni stereotipi so glavni razlogi za neenake možnosti žensk v znanosti, ki so jih izpostavile udeleženke okrogle mize. Ta je potekala včeraj v ljubljanski mestni hiši, in sicer v okviru cikla WISE 2024, katerega namen je reševanje spolne neenakosti v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, in o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, v tokratni Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Slovenijo je pred tremi tedni pretresla vest o nenadni smrti novorojenčka z Goričkega. Med drugim je bilo ugotovljeno, da patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota o rojstvu otroka ni bila obveščena in ni spremljala njegovega razvoja. Praksa slovenskih porodnišnic glede obveščanja patronažnih služb so različne, ugotavlja tudi Varuh človekovih pravic, ki se je s to tematiko začel ukvarjati že lani. Nekatere porodnišnice obveščajo samo zdravstvene domove na svojem področju, nekatere vse, ponekod morajo porodnice patronažno službo obvestiti same. Tak sistem očitno ni optimalen. Kaj ugotavlja varuh človekovih pravic, je Peter Svetina pojasnil v pogovoru s Katjo Arhar.
Pet let je minilo od požara, ki je poškodoval znamenito pariško katedralo Notre-Dame. V francoski prestolnici obljubljajo, da bo do poletnega odprtja olimpijskih iger v Parizu obnovljena. Kako spremljajo obnovo Francozi, Parižani, in kdaj naj bi bila obnova končana, bomo izvedeli neposredno od njih. Kulturnica, prevajalka in kulturna mediatorka na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu, Liza Japelj Carone, poudarja, da vsi že težko pričakujejo odprtje ene najpomembnejših zgradb v državi.
Danes obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev. V Sloveniji je delež mladih prostovoljcev v starostni skupini do 18 let še vedno najmanjši. V starostni skupini od 18 do 30 let je sicer nekoliko višji, v zadnjem času se giblje pri približno dvajsetih odstotkih. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, večino prostovoljcev predstavljajo mladi. Ti nudijo učno pomoč otrokom in mladostnikom iz družin, ki si inštrukcij ne morejo privoščiti, pa tudi tistim z učnimi težavami ali primanjkljaji. Večgeneracijski center je obiskala Lucija Vidergar. Bere Cirila Štuber.
Boris Čok iz Lokve je nosilec dediščine suhozidne gradnje in tudi njemu gre pripisati ogromno zaslug za vpis te veščine na seznam UNESCOve nesnovne dediščine. Čok pa je tudi čuvaj izročila in avtor dveh knjig, ki ohranjata spomin na obredja slovenske rodne vere in naravoverstva. Pred leti je izdal svojo prvo knjigo na to temo - V siju mesečine, prav v teh dneh pa je izšla še druga - V temi (ni) senc, ki odstira marsikatero skrivnost staroverstva – edine slovenske oziroma slovanske avtohtone vere. Z Borisom Čokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
Neveljaven email naslov