Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zelene strehe Dunaja

13.09.2019

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe

Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.

Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.

“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”

Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.

Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.

“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”

Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.

“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«

Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.

»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«

Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.


28.08.2023

Projekt Samostojno bivanje s podporo za opolnomočenje ljudi s posebnimi potrebami

OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.


25.08.2023

Marcelova tržnica: ko se iz tragedije rodi nekaj lepega

To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.


24.08.2023

Darko Nadić: "Okoljska gibanja so prišla v cono udobja"

Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.


22.08.2023

Kako se obvarovati pred spletnim ribarjenjem

Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.


24.08.2023

Prostovoljca iz Nemčije pomagata pri sanaciji vlage v hišah

Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.


24.08.2023

Stanislava Zadravec Caprirolo: Za odlog posojila za zdaj zaprosila le ena fizična oseba

Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.


24.08.2023

Vladimir Prebilič: Strmoglavljenje letala s Prigožinom ni incident, dogodek je bil skrbno načrtovan

Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča


23.08.2023

Prebivalce ljubljanskega naselja v Sneberjah skrbi, kako bodo sanirali montažne hiše

Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.


22.08.2023

Na Ljubljanskem barju je prišlo do obsežnega onesnaženja vode

V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.


22.08.2023

Janez Rihter, direktor podjetja Rihter: Ljudje naj se obnove hiš lotijo previdno in premišljeno

V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.


21.08.2023

Direktor Bogomil Strašek: "Podjetje KLS brez pomoči države ne bo preživelo"

Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.


18.08.2023

70 let Slovenske planinske poti

Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.


18.08.2023

Zavarovanje za povprečno slovensko hišo stane 800€

Vprašanje zavarovanja nepremičnin je v katastrofalnih poplavah, ki smo jih doživeli v Sloveniji pred dvema tednoma, postalo zelo pomembno, še zlasti, ko smo ugotovili, da tretjina slovenskih domov sploh ni zavarovana, še dodatna tretjina pa naj bi bila zavarovana za prenizko zavarovalno vsoto, še zlasti, ko gre za zavarovanje v primeru poplav in plazov. Naj kaj moramo misliti, ko se odločamo za zavarovanje nepremičnin, je Cirila Štuber spraševala Petra Repnika, zavarovalnega zastopnika, ki dela pri agenciji, ki sodeluje s sedmimi od osmih slovenskih zavarovalnic.


18.08.2023

Obnavljanje rečnega življa po poplavah

Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.


18.08.2023

Predvidoma dve osnovni šoli bosta pouk začeli z zamikom

Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay


17.08.2023

RTV Slovenija ima štiričlansko upravo, pogovor z delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem

Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić


17.08.2023

Revitalizacija poplavljenih kmetijskih tal

Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.


17.08.2023

Danes je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.


16.08.2023

Ponudniki električne energije bodo do konca leta subvencionirali elektriko za prizadeta gospodinjstva

Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo


16.08.2023

Do septembra bo zaključena ocena škode po poplavah, država bo vzpostavila tudi tehnične pisarne na terenu

Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.


Stran 25 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov