Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.
“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”
Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.
Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.
“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”
Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.
“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«
Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.
»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«
Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci aktivno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na 1. programu radiu Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t.i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
O dunajski strategiji prilagajanja na podnebne spremembe
Avstrijska prestolnica Dunaj že deset let zaseda najvišje mesto na lestvici mest, kjer je najlepše živeti. To je tudi prvo evropsko mesto, ki se je nedavno zavihtelo na vrh lestvice organizacije Economist Intelligence Unit, katere kriteriji so politična in socialna stabilnost, stopnja kriminala, dostopnost zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Dunaj je tudi mesto, kjer imajo že desetletje brezplačne otroške vrtce, vzorčni primer evropske prestolnice pa je tudi po tem, da se mestne oblasti in prebivalci dejavno posvečajo prilagoditvam na podnebne spremembe. Na Prvem programu Radia Slovenija smo se skupaj z društvom prostoRož odpravili na Dunaj, kjer smo obiskali nekaj njihovih t. i. zelenih streh in spoznali zelene strategije njihovih mestnih oblasti.
Kot smo lahko preskusili na svoji lastni koži, je poleti na Dunaju zelo vroče. Do 2050 bi se lahko temperatura na Dunaju zvišala za kar osem stopinj,« je pred kratkim opozorila mestna ministrica za okolje Birgit Hebein. Študija o podnebnih spremembah, objavljena pred nekaj tedni, pa predvideva, da bo Dunaj v prihodnosti ena vročinsko najbolj obremenjenih evropskih prestolnic. Kot smo izvedeli na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj, je temperatura v mestu tudi do 12 stopinj višja kot na podeželju. Gre za t. i. učinek toplotnih otokov, proti katerim pa se mestne oblasti učinkovito borijo. S skupino prostoRož smo najprej obiskali stanovanjsko sosesko Aspern Seestadt na obrobju Dunaja, kjer smo si ogledali izjemno zeleno streho tamkajšnje osnovne šole. Kot pojasnjuje Zala Velkavrh iz društva prostoRož, je zelena streha osnovne šole zanimiva zato, ker je glavni arhitekturni koncept povezovanje notranjosti z zunanjimi prostori.
“Celotna arhitektura šole temelji na tem, da imajo otroci čimkrajšo pot do najbližje terase, da dobijo svež zrak. Učilnice imajo orjaška drsna okna, tako da lahko otroci prosto prehajajo skozi okna na zelene strehe. Veliko učnega procesa poteka kar na zelenih strehah.”
Kot še pravi Zala Velkavrh, je celotna soseska, ne samo šola, načrtovana tako, da upošteva visoke okoljske standarde. Na strehi velike parkirne hiše v soseski je predvidenih pet zelenih nogometnih igrišč, vidimo lahko zelene strehe, zelene fasade, med stanovanjskimi bloki so zelenjavni vrtovi in sadno drevje. Dvajset odstotokov vseh površin v soseski Aspern Seestadt je prekritih z drevesi.
Obiskali smo tudi sosesko Sonnwendviertel, vzdolž katere se razprostira kilometre dolg, ogromen zelen park, ki ga obkrožajo številna zelena, peščena in vodna otroška igrišča, ki otrokom soseske omogočajo neposreden stik z naravnimi elementi. Tam smo se spontano podali tudi na javno dostopno streho ene izmed večstanovanjskih stavb. Klara Otorepec iz društva prostoRož pojasnjuje, da so javne zelene strehe tega okrožja načrtovane tako, da lahko z zunanjih konstrukcij in stopnišč vsi prebivalci in obiskovalci soseske dostopajo do vrha teh stavb.
“Na teh strehah so zelenice, dišavnice in užitne rastline, otroška igrala in te strehe, poleg tega, da blažijo podnebne spremembe, tudi omogočajo skupnostno druženje, kar je velikokrat spregledan vidik zelenih streh.”
Že pred leti pa so se mestne oblasti na Dunaju lotile ozelenitve streh v samem mestnem jedru. Zelene strehe, zelene fasade, zelena postajališča javnega prometa, številne zelenice, parki, manjši nasadi in drevesa so del celovite strategije prilagoditve na podnebne spremembe. Na oddelku za varovanje okolja mestne občine Dunaj že od leta 2001 izvajajo monitoring temperatur in tokov zraka. Kot je povedal Jurgen Preiss, je v mestu v poletnem času podnevi za pet, ponoči pa za šest stopinj topleje kot v okolici.
“Kot so pokazale raziskave meteorološkega zavoda, se bo na Dunaju že čez šestdeset let število poletnih dni podvojilo. Izračuni se nanašajo na predpostavko, da se bo ozračje v povprečju segrelo za dve stopinji. Naj povem, da se je na Dunaju to že zgodilo, ozračje se je segrelo celo bolj, za 2,1 stopinje. Skratka, v roku šestdesetih let bomo imeli skoraj dvesto vročih dni poletja na leto. Podobno boste najbrž imeli tudi v Sloveniji.«
Že do leta 2050 se bodo zahteve po hlajenju stavb potrojile, še opozarja Jurgen Preiss. Predstavili so nam ukrepe, s katerimi uspešno blažijo posledice segrevanja ozračja.
»Že učinek enega samega drevesa je izjemnega pomena, saj ne prinese le sence v vročih poletnih dneh, ampak zniža temperaturo za tri stopinje. Kar pa je še pomembeje, pa je, da se temperatura, ki jo občutimo, če sedimo pod drevesom, v primerjavi s temperaturo okolice zniža do dvajset stopinj.«
Obiskali smo zeleno streho, na stavbi, ki je sicer kulturno spomeniško zaščitena in je v samem mestnem jedru Dunaja. V njej ima svoje prostore krovna agencija za ozelenitve streh in fasad Gruenstatgrau. Svojo dejavnost so nam predstavili kar na njihovi zeleni strehi. Elisabeth Gruchmann-Bernau nam je povedala, da je njihova zelena streha stara že trideset let.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Neveljaven email naslov