Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Genove odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek gradnje novega viadukta zvezdniškega arhitekta Renza Piana
Italijansko mesto Genova je stoletja veljalo za eno najmočnejših sil Sredozemlja – zlasti v stoletju po odkritju Amerike, ko so prav genovski gospodarstveniki odločilno podprli špansko osvajanje nove celine. Toda šlo je za dvorezni meč, saj so se glavne trgovske poti zlagoma preselile na zahod Evrope, Genova pa je – skupaj z drugimi sredozemskimi silami – doživela počasen zaton. Po drugi svetovni vojni je mesto stavilo na industrijo, katere obseg pa se je v zadnjih desetletjih pošteno skrčil. Genova ima zato danes manj kot 600 tisoč prebivalcev – ali za tretjino manj kot pred pol stoletja.
Vnovičnemu usihanju mesta se je pred dvema letoma zoperstavila nova, desno sredinska mestna oblast, ki cilja na preporod mesta z novo Svilno potjo, turizmom, navtiko in znanstvenimi inštituti. Toda pred dobrim letom je Genova doživela nov udarec, ko se je zrušil avtocestni viadukt Morandi: nesreča je zahtevala 43 smrtnih žrtev, mesto pa presekala na pol. Kako naprej – je vprašanje, na katerega v Genovi odgovarjajo z vrsto novih strategij. In prav te so razlog, zakaj je naš rimski dopisnik Janko Petrovec zadnje dneve preživel v Genovi.
Gradbišče, na katerem dela 1000 delavcev, je odprto 24 ur na dan. Nanj mrgoli delavcev in strojev. Nosilni stebri novega viadukta pospešeno rastejo, v središču mesta pa so ravno včeraj odprli poseben informacijski center, kjer lahko meščani in obiskovalci v živo preko kamer spremljajo potek del.
“Vsak dan je videti več novega viadukta, ki ga pospešeno gradijo.”
Genova beleži rast števila obiskovalcev – cilja pa zlasti na vikendaški turizem oziroma tako imenovani »city break« turizem. Gostje praviloma prihajajo za dva do tri dni; turistični delavci poudarjajo, da Genova še vedno gosta pozdravi z živahnim in obljudenim mestnim središčem, v katerem še vedno živijo pretežno Genovčani in ne služi samo popularnim »bad and breakfastom«, kot se je zgodilo v Benetkah ali Firencah. Župan Genove Marco Bucci pa ob vsem tem izpostavlja razvoj še enega segmenta, in sicer »srebrno ekonomijo«:
“Genova postaja podobna Floridi in še nekaterim drugim ameriškim pokrajinam – postaja namreč mesto, v katerem lahko ljudje kakovostno preživijo svojo starost. Temu pravimo »srebrna ekonomija«. Genova je čedalje bolje opremljena s storitvenimi dejavnostmi za starejše, pohvali pa se lahko tudi z zelo ugodnim podnebjem. To omogoča boljše pogoje za lepo starost, kot so na voljo drugod.”
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov
