Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Tema tokratnega Tedna otroka so otrokove pravice in čeprav je položaj slovenskih otrok dober, je izzivov še veliko
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji je dober, a Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic ne sme zaspati, je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija:
“Odgovornost države, kot je Slovenija, dvomilijonske razvite države z dobro urejenimi osnovnimi sistemskimi rešitvami, je, da poskrbi še za tiste, ki so v depriviligiranem položaju. Te ranljive skupine obstajajo in nanje se je treba osredotočiti.”
Sogovorniki na okrogli mizi o otrokovih pravicah, ki jo je ob Tednu otroka pripravil Zipom – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, so izpostavili kar nekaj področij in skupin otrok, ki zahtevajo našo pozornost: 45 tisoč otrok, ki živijo v revščini in na robu družbe, otroci z zdravstvenimi težavami in duševnimi stiskami, romski otroci (le 2 od desetih romskih otrok na Dolenjskem končata osnovno šolo), tu so še medvrstniško nasilje, varnost na spletu, dolgotrajni sodni postopki, v katere so ujeti otroci žrtve kaznivih dejanj ali otroci staršev v ločitvenem postopku. Zaradi dolgotrajnih postopkov in neprimerne obravnave so posebno ranljivi tudi otroci brez spremstva.
Država bi morala, so prepričane nevladne organizacije in varuh človekovih pravic, na vseh teh področjih narediti več, najti bi morele sistemske rešitve. Vloga nevladnih organizacij ne bi smela biti zbiranje humanitarnih sredstev in varovanje otrokovih pravic, temveč širjenje vsebinskih programov za celosten razvoj otrok in predajanje glasa otrok odločevalcem.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji dober, ostajajo pa ranljivih skupin otrok, ki bi jim morala država nameniti več pozornosti.
Tema tokratnega Tedna otroka so otrokove pravice in čeprav je položaj slovenskih otrok dober, je izzivov še veliko
Tema letošnjega tedna otroka, ki poteka do nedelje, so otrokove pravice, saj letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah. Ratificirale so jo skoraj vse države na svetu, v Sloveniji velja od leta 1991. In kje je Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic? Položaj otrok v Sloveniji je dober, a Slovenija na področju varovanja otrokovih pravic ne sme zaspati, je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija:
“Odgovornost države, kot je Slovenija, dvomilijonske razvite države z dobro urejenimi osnovnimi sistemskimi rešitvami, je, da poskrbi še za tiste, ki so v depriviligiranem položaju. Te ranljive skupine obstajajo in nanje se je treba osredotočiti.”
Sogovorniki na okrogli mizi o otrokovih pravicah, ki jo je ob Tednu otroka pripravil Zipom – Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, so izpostavili kar nekaj področij in skupin otrok, ki zahtevajo našo pozornost: 45 tisoč otrok, ki živijo v revščini in na robu družbe, otroci z zdravstvenimi težavami in duševnimi stiskami, romski otroci (le 2 od desetih romskih otrok na Dolenjskem končata osnovno šolo), tu so še medvrstniško nasilje, varnost na spletu, dolgotrajni sodni postopki, v katere so ujeti otroci žrtve kaznivih dejanj ali otroci staršev v ločitvenem postopku. Zaradi dolgotrajnih postopkov in neprimerne obravnave so posebno ranljivi tudi otroci brez spremstva.
Država bi morala, so prepričane nevladne organizacije in varuh človekovih pravic, na vseh teh področjih narediti več, najti bi morele sistemske rešitve. Vloga nevladnih organizacij ne bi smela biti zbiranje humanitarnih sredstev in varovanje otrokovih pravic, temveč širjenje vsebinskih programov za celosten razvoj otrok in predajanje glasa otrok odločevalcem.
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Razlog, da med karanteno zaznamo več nekemičnih zasvojenosti kot običajno, je v tem, da so starši bodisi zaradi šolajočih se mlajših otrok bodisi zaradi dela od doma več doma in laže opazijo odvisniško vedenje svojih otrok. Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V javnosti in na družbenih omrežjih odmeva izpoved igralke Mie Skrbinac, ki je za Televizijo Slovenija razkrila, da jo je med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo nadlegoval znan igralec in profesor igre. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da prijave omenjene igralke sicer še niso prejeli. V Sloveniji tako stroka kot širša javnost opozarjata tudi na problem definicije kaznivega dejanja posilstva, ki v našem kazenskem zakoniku po mnenju mnogih ni ustrezno urejena. Tako menijo tudi predstavniki Inštituta 8. marec, ki so v državni zbor danes vložili pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«. Več o problematiki spolnega nasilja pri nas pa v pogovoru s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Upokojenec s povprečno pokojnino komajda zmore plačati stroške bivanja v Domu za starejše, vsako poslabšanje zdravstvenega stanja pa pomeni še dodaten udarec, čeprav bi načeloma ta del morala poravnati Zdravstvena zavarovalnica. V zadnjem času se vrstijo pritožbe, da bolniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po covidu plačujejo v domovih bistveno višjo oskrbovalnino. Kako je to mogoče, je preverila Alenka Terlep.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
Pogledali smo, kako poteka testiranje učiteljev in šolanje prve triade otrok v Šentvidu pri Stični, kako starši izražajo svoje nestrinjanje z zaprtjem šol v Zasavju in kako poteka šolanje na Hrvaškem.
V ponedeljek bi letošnji maturanti morali dobiti v roke razpis študijskih programov za prihodnje študijsko leto in na podlagi razpisa izbrati, na kateri študijski program se bodo vpisali. Včeraj vlada ni potrdila razpisa in ta v ponedeljek tako ne bo objavljen. Predsednik Študentske organizacije Klemen Peran meni, da vlada s tem posega v avtonomijo slovenskega visokega šolstva, saj so se deležniki z ministrstvom za izobraževanje že dogovorili o razpisu. Predsednik vlade ga še nikoli ni zavrnil, saj je za razpis odgovorna ministrica za šolstvo. A aktualni predsednik vlade visokošolskim ustanovam očita, da je razpis zbirka želja tistih, ki vodijo fakultete. "Ta očitek je smešen," odgovarja prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in izpostavlja že tako veliko negotovost letošnjih maturantov, najbolj ranljive generacije, ki ne vedo, koliko časa se bodo še šolali na daljavo, kako bo z maturo, zdaj pa ne bodo vedeli niti tega, ali je dovolj vpisnih mest na njihovem želenem programu.
Lani je za posledicami prometnih nesreč umrlo najmanj ljudi doslej. A na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je bilo prometa zaradi protikoronskih ukrepov precej manj. O prometni varnosti smo govorili z Erikom Logarjem z AMZS.
V vrtce v devetih regijah so se v torek po več tednih zagotavljanja le nujnega varstva ponovno lahko vrnili vsi otroci. Po prvih podatkih Skupnosti vrtcev Slovenije se je večinoma vrnilo do 70 odstotkov otrok.
Slovenija se je na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transpareny International, med 180-timi državami lani uvrstila na 35-to mesto, dosegla pa je oceno 60, kar je enako kot leta 2019. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, 100 pa zelo "čisto" državo. Pri rezultatu se je naša država, ki na tem področju že več let ne beleži napredka, ponovno znašla pod povprečjem EU in OECD. Več o tem, zakaj na področju preprečevanja korupcije ne napredujemo in kako na korupcijska tveganja vpliva pandemija Covida 19, pa v pogovoru s predsednico Transparency International Slovenija Almo Sedlar.
V spodnjem Podravju so ptujski Dom upokojencev, Zdravstveni dom in Center za socialno delo spodnje Podravje lani septembra začeli izvajati dvoletni pilotni projekt "SOS - Sodobna oskrba starejših", ki ga financirata Evropski socialni sklad in država, v višini 2, 6 milijona evrov. Projekt SOS starejšim od 65 let ob podpori strokovnih zdravstvenih in socialnih služb omogoča, da ostanejo doma in ohranjajo samostojnost, kljub starosti, oviranosti ali bolezni. Poroča Gabrijela Milošič
27. januarja leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz - Birkenau na Poljskem. V njem je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 do 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je skupaj umrlo okoli šest milijonov Judov. Ob spominu na žrtve holokavsta svojo zgodbo pripoveduje 93-letni Dušan Stefančič, ki je preživel internacijo v kar 6-ih različnih taboriščih. Med drugim je prejemnik nagrade Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Pripoveduje o spominih, tudi o zgodovinskem revizionizmu in o tem, zakaj se iz takšnih tragičnih zgodb ne naučimo prav veliko.
Da dostopnost do zdravljenja bolnikov s covidom-19, ki stanujejo v domovih za ostarele, ni enaka kot pri drugih obolelih, menijo tudi tisti, ki so se zaradi tega pritožili na Zagovorniku načela enakosti. Z Miho Lobnikom se je danes o tem pogovarjala Cirila Štuber.
Začetek včerajšnje seje DZ je zaznamoval besedni dvoboj med premierjem Janezom Janšo in poslancem Levice Miho Kordišem. Ta je Janši očital sodelovanje s kriminalnimi združbami, premier pa mu je odvrnil, da se bo "pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze". Poslanci Levice so nato sejo protestno zapustili. Dr. Dejan Verčič, predstojnik Oddelka za komunikologijo in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, je drugi najbolj citirani raziskovalec na področju globalnih odnosov z javnostmi na svetu. Komentiral je komunikacijo v DZ.
Kljub temu, da je bilo še včeraj čez dan precej nejasno, ali se bodo najmlajši danes zares vrnili v vrtce in šole, so otroci, starši in učitelji pozno popoldne le dobili odgovor. Danes tako svoja vrata v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko za vse otroke ponovno odpirajo vsi vrtci, po več kot treh mesecih pouka na daljavo pa se v šolske klopi vračajo učenke in učenci prvih treh razredov osnovne šole. Tadeja Bizilj je pred Osnovno šolo Prežihovega voranca v Ljubljani.
Padanje krivulje okuženosti se je v zadnjih dneh zaustavilo, razmere so se celo malo poslabšale, reprodukcijsko število se je zvišalo na 1, kar pomeni, da ena okužena oseba znova okuži eno osebo. Razmere še dodatno zaostruje uradna potrditev prisotnosti veliko bolj nalezljivega angleškega seva pri nas, prvi primer je bil sicer uvožen, oseba pa je izolirana. Oba laboratorija že preverjata morebitno prisotnost angleškega seva na vzorcih potrjenih primerov vzetih od 11-tega januarja. S posebnimi PCR testi, ki smo jih dobili iz Slovaške, in so občutljivi le na angleški sev, bodo znova preverili naključnih 10 odstotkov testov. Rezultati bodo znani v prihodnjih dneh. Kakšno nevarnost predstavlja angleški sev pa profesor dr. Borut Štrukelj iz Farmacevtske fakultete.
Včeraj je začela delovati Pravna mreža za varstvo demokracije, ki so jo soustanovili Amnesty International Slovenije, zavod za kulturo raznolikosti Open, inštitut Danes je nov dan in Pravno informacijski center nevladnih organizacij. Povezujejo tudi z drugimi pravnimi strokovnjaki in odvetniškimi pisarnami. Več v pogovoru s Katarino Bervar Sternad, direktorica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij.
Na družabnih omrežjih Notranjcev lahko v mesecu zasledite veliko fotografij medvedjih stopinj. Večini se to zdi nenavadno, saj smo se učili, da kosmatinci pozimi spijo. Vendar pa ni tako, pravi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom Jelen Anton Marinčič. Poleg medvedov pa v notranjskih gozdovih prebiva tudi ogromno volkov in risi.
Kaj se dogaja na trgu kriptovalut, kaj je botrovalo hitremu skoku cene bitcoina in kdo seli kapital v kriptokovance? Medtem ko so na kitajskem trgovanje s kriptovalutami prepovedali, saj se bojijo odliva denarja iz države, so ustanovili svoj kriptokovanec, ki napreduje. Podobne namene imajo tudi Rusi. Državne, centralizirane, kriptovalute so v popolnem nasprotju s filozofijo kriptovalut, ki predvideva popolno decentraliziranost valute in trgovanje brez posrednikov. Po drugi strani se v ZDA nekatere kriptovalute spreminjajo v delnice, kar pomeni, grejo v smer registracije. Za vlagatelje se s tem ne spremeni veliko, bo pa poslovanje še nekoliko bolj varno. Več o tem z Mitjem Glavnikom, finančnim svetovalcem in urednikom portala Kriptovalute.si.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
Neveljaven email naslov