Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nekateri delodajalci še vedno ne izplačujejo prispevkov za socialno varnost

11.10.2019

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.

Skupaj s plačo je delodajalec obvezan, da delavcu izplača tudi prispevke za socialno varnost

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways?

Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Poleg FURSA pa za nadzor nad plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa skrbi tudi ZPIZ. Zavod od prvega januarja 2018 pisno delavce obvešča o tem, da delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; delodajalce pa pozove naj izplačajo obveznosti. Vodja območne enote ZPIZa v Ljubljani Mojca Uhan

Delodajalci in delavci so obveščeni hkrati. Obvestila pošiljamo s trimesečnim zamikom, podatke dobimo s FURS-a, jih pregledamo, časovni zamik potrebujemo tudi zaradi tega, ker so plače nekje izplačane nekoliko kasneje. Pravno varstvo delavca je zagotovljeno s tem, da se obdobje za katerega je prejel obvestilo všteva v pokojninsko dobo, nima pa za to obdobje določene pokojninske osnove, ker plača ni bila izplačana.

Na ZPIZ-u ugotavljajo, da se število kršitev zmanjšuje, poleg tega pravijo, da po obvestilu polovica neplačnikov prispevke poravna. S FURSa sporočajo, da se je v zadnjih 5 letih dolg iz naslova prispevkov za socialno varnost zmanjšal za 121 mio EUR – kar predstavlja 27 odstotkov. Seveda se kršitve še vedno pojavljajo. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice sistem kršitev pojasni na primeru:

Delodajalec ni plačeval prispevkov, nekaj časa ni oddajal obračunov, nekaj časa je oddajal obračune ni pa plačeval prispevkov. Naša članica je vložila kazensko ovadbo, tožilstvo je ugotovilo, da ni znakov za nadaljevanje pregona, saj je šlo podjetje v stečaj.

Delavci lahko tudi sami zelo enostavno preverijo ali so jim delodajalci plačali prispevke. To lahko storijo tako, da si na pametni telefon naložijo aplikacijo finančne uprave. Lahko pa izpolnijo obrazec, ga pošljejo ali odnesejo na izpostavo in FURS jih bo pisno obvestil.

So bili prispevki za socialno varnost delavcem Adrie-Airways plačani? Kdaj bo torej jasno ali so bili prispevki na Adrii plačani? Na to vprašanje – zaradi davčne tajnosti – finančna uprava ne more odgovoriti. Sindikati menijo, da so delavci brez prispevkov ostali za del avgusta in za september. S stečajnim upraviteljem je sindikat dogovorjen, da bo do začetka novembra pripravil izračune za prijavo delavskih terjatev – in takrat bo jasno ali so bili prispevki plačani ali ne.


Aktualna tema

4479 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nekateri delodajalci še vedno ne izplačujejo prispevkov za socialno varnost

11.10.2019

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.

Skupaj s plačo je delodajalec obvezan, da delavcu izplača tudi prispevke za socialno varnost

Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways?

Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Poleg FURSA pa za nadzor nad plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa skrbi tudi ZPIZ. Zavod od prvega januarja 2018 pisno delavce obvešča o tem, da delodajalec ni obračunal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; delodajalce pa pozove naj izplačajo obveznosti. Vodja območne enote ZPIZa v Ljubljani Mojca Uhan

Delodajalci in delavci so obveščeni hkrati. Obvestila pošiljamo s trimesečnim zamikom, podatke dobimo s FURS-a, jih pregledamo, časovni zamik potrebujemo tudi zaradi tega, ker so plače nekje izplačane nekoliko kasneje. Pravno varstvo delavca je zagotovljeno s tem, da se obdobje za katerega je prejel obvestilo všteva v pokojninsko dobo, nima pa za to obdobje določene pokojninske osnove, ker plača ni bila izplačana.

Na ZPIZ-u ugotavljajo, da se število kršitev zmanjšuje, poleg tega pravijo, da po obvestilu polovica neplačnikov prispevke poravna. S FURSa sporočajo, da se je v zadnjih 5 letih dolg iz naslova prispevkov za socialno varnost zmanjšal za 121 mio EUR – kar predstavlja 27 odstotkov. Seveda se kršitve še vedno pojavljajo. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice sistem kršitev pojasni na primeru:

Delodajalec ni plačeval prispevkov, nekaj časa ni oddajal obračunov, nekaj časa je oddajal obračune ni pa plačeval prispevkov. Naša članica je vložila kazensko ovadbo, tožilstvo je ugotovilo, da ni znakov za nadaljevanje pregona, saj je šlo podjetje v stečaj.

Delavci lahko tudi sami zelo enostavno preverijo ali so jim delodajalci plačali prispevke. To lahko storijo tako, da si na pametni telefon naložijo aplikacijo finančne uprave. Lahko pa izpolnijo obrazec, ga pošljejo ali odnesejo na izpostavo in FURS jih bo pisno obvestil.

So bili prispevki za socialno varnost delavcem Adrie-Airways plačani? Kdaj bo torej jasno ali so bili prispevki na Adrii plačani? Na to vprašanje – zaradi davčne tajnosti – finančna uprava ne more odgovoriti. Sindikati menijo, da so delavci brez prispevkov ostali za del avgusta in za september. S stečajnim upraviteljem je sindikat dogovorjen, da bo do začetka novembra pripravil izračune za prijavo delavskih terjatev – in takrat bo jasno ali so bili prispevki plačani ali ne.


15.02.2021

Po nesreči na Storžiču

V soboto je slovensko javnost pretresla novica o eni izmed najhujših nesreč v naših gorah v zadnjih desetletjih. V njej so tri osebe izgubile življenje, še tri pa so bile poškodovane vendar so po zadnjih informacijah izven življenjske nevarnosti. V istem dnevu je na Kaninu življenje v plazu izgubil tudi turni smučar. Pogovor z inštruktorjem gorske reševalne službe in strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije Matjažem Šerkezijem.


12.02.2021

Poslušanje radia je navada

V teh dneh obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam bo zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. 


12.02.2021

Poslušanje radia je navada

Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


12.02.2021

Zgodovinski pregled ptujskega kurentovanja

Korona virus in epidemija sta pustu ter znamenitemu ptujskemu kurentovanju pošteno zagodla, a se za prihodnost maškarad ni bati. V najstarejšem slovenskem mestu ima pust dolgo in bogato tradicijo. Pisni zgodovinski viri dokazujejo, da so na Ptuju pustne igre prirejali že pred 411-imi leti, davnega leta 1610.


12.02.2021

Leto bivola

Pričelo se je kitajsko novo leto, ki je v preteklosti vsako leto prineslo najbolj množične svetovne migracije. Že drugo leto zapored pa na Kitajskem praznujejo novo leto drugače. Več nam je razkrila Sanela Kšela, ki je magistrirala iz programa Sinologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S kitajsko kulturo in jezikom se ukvarja 8 let. Tri leta je živela na Kitajskem (dve leti in pol v Wuhanu in pol leta v Kunmingu). Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.


11.02.2021

V katerem jeziku komunicirate s svojim avtomobilom?

Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.


11.02.2021

Bitcoin kot igra ali resen vložek?

Profesor ekonomije Marko Pahor priznava, da se v njegovem poklicnem krogu marsikdo »igra« z bitcoini - iz radovednosti in želje po zaslužku. Odsvetuje pa, da bi mali vlagatelji tvegali vse svoje prihranke in jih vložili v kriptosvet. Ni pač vsak kot najbogatejši Zemljan Elon Musk, njegovo podjetje Tesla je kupilo za 1,5 milijarde dolarjev bitcoinov.


11.02.2021

Vrhunec burnega političnega obdobja

Vlado čaka glasovanje o nezaupnici - komentar Tomaža Celestine


10.02.2021

Protesti po vojaškem udaru v Mjanmaru

V Mjanmaru se protesti proti vojaškemu udaru po vseh mestih krepijo iz dneva v dan. Po nekaterih ocenah se je v največjem mestu Yangon zbralo sto tisoč mirnih protestnikov in zahtevalo vzpostavitev demokracije, policisti pa so v ponedeljek proti njim uporabili plastične naboje in vodne topove. Poročajo pa tudi o prestopih policistov na stran civilistov. Odstavljeni politiki Nacionalne lige za demokracijo z voditeljico Aung San su Či na čelu so že od minulega ponedeljka v hišnem priporu. Sandra Krišelj se je o ozadju vojaškega udara, interesih Kitajske na tem območju ter dilemi, ali Nobelova nagrajenka Aung San Su Či še velja za moralno ikono pogovarjala z nekdanjim kolegom, dopisnikom Lojzetom Kosom. Azijsko državo je obiskal osemkrat, prvič daljnega leta 1989.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


10.02.2021

Bomo znali umetno inteligenco naučiti spoštovati človekove pravice?

Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet. Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo. Kako do etične umetne inteligence? Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima. Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence. "To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. " "Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. " "Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile." Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir. "Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. " Foto: Pixabay


09.02.2021

Odprtje trgovin

Od danes ponovno obratujejo nekatere storitvene dejavnosti in manjše trgovine in sicer tiste do 400 m2 površine. Za vse zaposlene v teh dejavnostih je pogoj opravljen test na covid, v nekaterih primerih, na primer za kozmetične salone pa to velja tudi za stranke, zaradi česar je precej hude krvi in mnogi saloni so zato ostali zaprti. O tem, kako so potekale priprave na odpiranje trgovin, predvsem testiranje in v kakšnih razmerah je zdaj dejavnost sta predstavila Mariča Lah predsednica Trgovinske zbornice Slovenije in Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Več Drago Balažič.


09.02.2021

Nekateri dijaki bojkotirajo pouk na daljavo

Po večmesečnem premoru se v šole vračajo vsi učenci prve triade osnovne šole, vrata za vse odpirajo tudi vrtci. Preverili smo, kako poteka pouk na Osnovni šoli Bizeljsko. Danes sicer pouk prek spleta bojkotirajo dijaki, združeni v gibanje Zahtevamo šolo, ki opozarjajo na to, da izobraževanje na daljavo ni primerna rešitev za trenutno situacijo in da pristojni niso naredili dovolj, da bi se lahko šolarji izobraževali v šolah kljub slabši epidemiološki sliki. Več pa Špela Šebenik in Suzana Vahtarič.


08.02.2021

Umetniki mlajše generacije o smislih umetniškega ustvarjanja

Umetnost, ki ji je posvečena praznična pozornost, lahko nagovarja s svojim subtilnim, jasnim, celo ostrim jezikom. Lahko vzpostavlja dialog v časih negotovosti, strahu in sovražnosti ...V njej je potencial razpiranja pogledov na številne tematike, o katerih na njen način v vsakdanjem življenju težko spregovorimo, v njej se porajajo projekcije prihodnosti, zna začrtati meje etično sprejemljivega, pri ljudeh zbuja občutljivost in ranljivost ... Lahko nas tudi zabava in razveseljuje, družbi kaže sliko resničnosti, ter odigra vlogo norčka na dvoru, zrcalno podobo kralja …


08.02.2021

Kultura iz dnevne sobe

Za selitev svoje predstave oz. koncerta na splet sta se odločila tudi Zoran Predin in Uroš Kuzman.


05.02.2021

"Nič hudega, če izgubim par tisoč dolarjev, samo da jim pokažem"

Pretekli teden je svetovno javnost prevzela zgodba o tem, kako je množica malih vlagateljev, povezanih prek družbenega omrežja Reddit, preigrala nekaj velikih hedge skladov in jim z usklajenim kupovanjem delnic podjetja Gamestop povzročila milijardne izgube. Kako je lahko skokovita rast delnic razmeroma nepomembne verige trgovin z videoigrami hedge skladom prinesla več milijardne izgube, zakaj smo ob tej zgodbi, ki jo je preplavljal močan protielitistični sentiment, vsi tako uživali ter kakšen je v resnici njen revolucionarni potencial, smo se pogovarjali z ekonomistom dr. Urbanom Sušnikom iz oddelka za obvladovanje tveganj v Novi Ljubljanski banki in dr. Gorazdom Kovačičem, profesorjem na oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore.


05.02.2021

Dr. Rozman: Po drugem cepljenju sem bil utrujen, čutil sem nelagodje v mišicah in sklepih

V dneh, ko se vrstijo polemike o hitrih antigenskih testih in ko pričakujemo prvo pošiljko cepiva družbe AstraZeneca, je bilo včeraj v slovenskih bolnišnicah – prvič po 4. novembru – hospitaliziranih manj kot 1.000 bolnikov s covidom. Pravi trenutek za pogovor z dr. Alešem Rozmanom, direktorjem Klinike Golnik. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija/ zajem zaslona


04.02.2021

Dr. Marko Milosavljević o potezi UKOM-a

Na vladnem Uradu za komuniciranje, kot poroča časnik Delo, včeraj niso dali dovoljenja za nastop vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Prav tako jim sogovornika niso našli na ministrstvu za zdravje ali Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). UKOM je prepovedal tudi nastop ministrice za šolstvo Simone Kustec, direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje v informativni oddaji Svet na Kanalu A. Na poteze Ukoma so se že odzvali v Društvu novinarjev Slovenije. Za mnenje o za demokratično družbo nenavadnem nadzoru nad izjavami predstavnikov vlade in strokovne skupine smo povprašali dr. Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.


04.02.2021

Brezposelnost stopnjuje duševne stiske mladih

Mladim epidemija onemogoča dolgoročno načrtovanje svoje prihodnosti. Prispevek Eve Lipovšek


04.02.2021

Gluhota in starševstvo

V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.


Stran 94 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov