Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
V rubriko se nam je oglasil naš celjski dopisnik, Matija Mastnak, v nekaj minutah pa smo se zapeljali z mestnim avtobusom in kolesi
Po celjskih mestnih ulicah je 10 avtobusov mestnega prometa prvič zapeljalo na začetku leta.
Že prvi dan pa so bili avtobusi precej polni. Nekateri so se zapeljali iz radovednosti, nekatere je pritegnila cena, na začetku je bila vožnja brezplačna. Prejšnji mesec se je na primer z mestnimi avtobusi prepeljalo že več kot 21 tisoč potnikov. Avtobusi so najbolj polni zjutraj, ko se ljudje odpravijo v šole in službe ter popoldne, ko se iz služb in šol odpravijo domov. Čez dan ga največ uporabljajo upokojenci.
Mestne linije, teh je trenutno šest, eno so vpeljali pred kratkim, so namreč povezale spalna naselja s središčem mesta in trgovskimi centri. Dnevna vozovnica stane 1 evro, tedenska 5, mesečna 15 in letna 100 evrov.
Kolo si dnevno izposodi približno 300 ljudi, v sistem izposoje se je vključilo že skoraj pet tisoč uporabnikov. Ti si zdaj na 17 postajah lahko izposodijo 100 koles, od tega 34 električnih. Celjani so tudi s to novostjo zadovoljni.
Tudi električna kolesa si že izposojajo, predvsem za premagovanje daljših razdalj. A za večjih razmah te storitve bo treba počakati na izgradnjo približno 30 kilometrov novih kolesarskih poti, ki bodo Celje povezale z Laškim, Žalcem, Vojnikom in drugimi okoliškimi kraji. Da povem plastično. Turist v Laških termah se bo lahko usedel na kolo, se odpeljal proti Celju, kjer si bo ogledal grad in staro mestno jedro. Tam bo kolo zamenjal in se odpeljal do fontane v Žalcu, spil pivo, pretiravati seveda ne bo smel, v prometu ni prostora za alkohol, ter se na koncu odpeljal nazaj proti hotelu.
Nekatere odseke so že začeli graditi, večino jih še bodo, s projektom bo država predvidoma končala leta 2024.
Celjska občina je v zadnjih letih z velikimi koraki zmanjšala zaostanek s primerljivimi mesti na tem področju. Če smo v preteklosti opravičeno lahko bili kritični do Celjske oblasti, ko so številne občine mesto ob Savinji prehitevale tako po levi kot po desni, ji zdaj lahko izrečemo priznanje. Seveda pa Celje na področju mobilnosti čaka še veliko dela.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.
Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.
Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
Neveljaven email naslov