Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čaj Planinka, ki ga je patentiral ljubljanski lekarnar Leo Bahovec, so v obdobju med obema svetovnima vojnama poznali tudi v Egiptu in ZDA
“Na vogalu Vegove in Kongresnega trga je imel zelo moderno lekarno lekarnar Leo Bahovec. Postavil jo je konec 30. let 20. stoletja. Bil je znan po svojih čajnih mešanicah, imel jih je vsaj 17 vrst,” pojasni muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana Mojca Ferle. Najbolj znan čaj, ki ga je izdeloval Bahovec, je imel ime Planinka. Njegov zaščitni znak je bil cvet planike na zelenem polju.
“To je bil zdravilni čaj, ki ga je lekarnar v času Kraljevine SHS zaščitil na uradu za industrijsko lastnino. Leta 1928 mu je uspelo dobiti tudi patent na mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Prodajo je razširil po vsej takratni Evropi. Imel je podružnice na Dunaju, v Pragi, Bratislavi, Budimpešti, Kapošvaru, Trstu, Rimu, Beogradu, Zagrebu, v Tirani v Albaniji, celo v Aleksandriji in tudi preko oceana v ZDA . Tam je imel svojega predstavnika. V ameriških revijah in časopisih je tudi oglaševal.”
Oglaševanje je bila še ena posebnost Bahovca, pove sogovornica. Bil je eden pionirjev pri nas na tem področju. Pri tem pa je imela veliko vlogo njegova žena Lidija: “Veliko se je ukvarjala z oblikovanjem oglasov, letakov, oblikovala je znake za čaje. Bila sta zelo uspešen par, ni bil sam pri tem.”
Kako zelo se je Planinka usedla v ljudsko zavest pa pričajo tudi objave v periodiki tistega časa. Šala, ki je bila leta 1938 objavljena v časopisa Štajerec se je glasila takole:
Sobarica pravi: “Gospod ravnatelj, gospa tašča je pravkar pomotoma namesto Planinka čaja izpila čistilo za medenino.” Ravnatelj ji odgovori: “No, lepa polomija. Telefonirajte v lekarno, če se da Planinka čaj uporabljati tudi za čiščenje kljuk.”
V nedeljskem jutru, ki smo ga posvetili čajem, sta naša družba bili tudi Katarina Oblak, ki je razložila, kaj je pravi čaj ter kako nastanejo druge vrste čaja; Nika Kremič iz Zveze potrošnikov Slovenije pa nam je povedala, da je na trgovskih policah v čajih z gozdnimi sadeži slednjih izjemno malo ali celo nič.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je Šmentov dan, kakor so dan, ko se obeležuje 25. obletnico društva Šent, poimenovali v združenju za duševno zdravje. Namen društva je varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo in povečati njihovo zaposljivost. Zelenico Plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, kjer ravnokar praznovanje je obiskal Marko Rozman.
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
Danes so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili »Dan odprtih vrat hiše znakovnega jezika«. Obiskovalcem so bile na voljo številne dejavnosti - od igralnice znakovnega jezika za najmlajše do ogleda spletne televizije, vrata je odprl svetovalni center, v katerem je bilo možno preizkusiti tehnične pripomočke za gluhe in naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, pripravili so različna predavanja, predstavili pa so tudi projekt »Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika«. Ker država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj znakovni jezik, bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 14. novembra 2018 - na dan slovenskega znakovnega jezika vložila predlog za spremembo ustave. Prispevek Petre Medved.
September je mesec demence, ki je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. V svetu vsake tri sekunde zboli en človek. V Sloveniji je po podatkih, ki so na voljo, 33 tisoč ljudi z demenco, v Evropi deset milijonov, na svetu 47 milijonov. Še bolj skrb vzbujajoče so strokovne ocene, da je od teh diagnosticiran le vsak četrti bolnik. Prav zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Južnokorejski predsednik Mun Dže In in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta se zavezala k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, železniški povezavi in združitvi v vojni ločenih družin. Ali bo Korejski polotok res postal dežela miru? O tem smo se pogovarjali z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov